‌Ob stagnaciji zaposlenosti visoka rast plač

‌V juniju je bilo v Sloveniji 941,8 tisoč delovno aktivnih oseb. Njihovo število ostaja stabilno z opaznimi razlikami med dejavnostmi: padci so prizadeli predelovalne dejavnosti z izjemo farmacije, živil in proizvodnje elektronskih in optičnih izdelkov, poraslo pa je število delovno aktivnih v zdravstvu, šolstvu in javni upravi. Junijska povprečna bruto plača (izplačana julija) je bila medletno višja za 8,3 % (neto realno za 3,4 %), predvsem zaradi dviga minimalne plače in uskladitve plač v javnem sektorju kot tudi učinka koledarja, saj je bil v letošnjem juniju en delovni dan več v primerjavi z lanskim. Zaupanje potrošnikov se je avgusta sicer nekoliko poslabšalo, a ostaja na 3-mesečni ravni na najvišji točki po letu 2021, k čemur prispevata visoka zaposlenost in realna rast dohodkov. Vir: Statistični urad RS

Široko osnovano izboljšanje sektorskega razpoloženja v Nemčiji

Indikator gospodarske klime ZEW (respondenti so finančniki v nemških podjetjih), ki meri pričakovanja o poslovanju nemškega gospodarstva v naslednjega pol leta, je avgusta porasel, in sicer z 26,3 na 34,2. To je najvišja raven zaupanja po začetku konflikta na Bližnjem vzhodu. Izboljšala so se tako pričakovanja glede poslovanja v prihodnje kot tudi ocena trenutnega poslovnega stanja. K temu prispeva dvig državnih obrambnih in infrastrukturnih izdatkov ter optimizem glede sprejetja paketa gospodarskih reform s ciljem spodbuditve gospodarske rasti. Pregled sektorskega razpoloženja razkriva, da so se pričakovanja na mesečni ravni izboljšala v vseh opazovanih sektorjih, najbolj v avtomobilski industriji (+22,2 o. t.), strojegradnji (+21,7 o. t.), kemični industriji (+20 o. t.), jeklarstvu (+16,6 o. t.) in bančništvu (+12,2 o. t.). Vir: ZEW Leibniz Centre for European Economic Research

Okrepitev dinamike posojil nefinančnim družbam

V slovenskem bančnem prostoru so bila posojila nefinančnim družbam v juniju medletno višja za 6,3 % (+630 mio EUR). V 2. četrtletju je bila rast (+610 mio EUR) posojil nefinančnim družbam najvišja po 1. četrtletju 2023, kar je povezano z večjo investicijsko dinamiko slednjih. Dodatno se je okrepila rast stanovanjskih posojil (za desetino; +890 mio EUR), katere rast je izvirala iz rasti cen in vrednosti opravljenih poslov z novimi in rabljenimi stanovanjskimi nepremičninami. Rast potrošniških posojil (za desetino; +300 mio EUR) se nasprotno zadnji dve leti postopoma umirja, pri čemer je bila rast slednjih v 2. četrtletju najnižja v zadnjih dveh letih in pol. Rast zadnjih še naprej spodbuja zlasti trgovina z motornimi vozili.

Več v prilogi.

Semafor napovedi

V prilogi podrobneje analiziramo še spodaj navedene teme:

• SLOVENIJA: V 2. četrtletju okrepitev posojilne dinamike bank
• Zasebni sektor z zmanjšanjem zaposlenosti, javni sektor z rastjo
• Junijski dvig plač v javnem sektorju in učinek koledarja pospešila rast plač
• Na 3-mesečni ravni razpoloženje potrošnikov na petletnem vrhu
• Julija okrepitev izdaje gradbenih dovoljenj za stanovanjske stavbe
• Rast cen industrijskih proizvodov na triletnem vrhu
• EVROPA: V 3. četrtletju okrevanje gospodarskega razpoloženja v območju evra
• Široko osnovano izboljšanje sektorskega razpoloženja v Nemčiji
• Nemška obrambna industrija z visoko rastjo prodaje
• V 2. četrtletju ponovna rast v evropskem gradbeništvu
• SVET: Japonski visokotehnološki proizvodni sektor z visoko prodajo
• Kitajski potrošnik še naprej brez nakupovalne mrzli
• Okrevanje razpoloženja v ameriškem storitvenem sektorju
• Dogodki v tekočem tednu: gospodarska klima v Sloveniji

Ključne aktualne teme za poslovne uporabnike

1. Prioritete nove vlade
2. Dvig cen surovin
3. Pomanjkanje naročil v proizvodnji
4. Strukturni izzivi v evropski avtomobilski industriji
5. Carine pri izvozu blaga v ZDA
6. Nemški fiskalni paket in njegov pomen za srednjeevropsko regijo
7. Geopolitična tveganja in vlaganja v obrambo
8. Shema skrajšanega delovnega časa