Zapri

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 23. do 29. aprila 2022

3.5.2022 izpod peresa

Od 23. do 29. 04. 2022

 

Aprilska rast cen v Sloveniji precej nad našimi pričakovanji

 

Višje cene hrane in počitniških paketov najbolj prispevale k rasti cen

V aprilu so se v primerjavi s prejšnjim mesecem cene življenjskih potrebščin (ICŽP) zvišale za 2,6 %, kar je bilo precej več od naših pričakovanj (+0,9 %). K mesečni inflaciji so največ, vsak po 0,5 odstotne točke, prispevale višje cene hrane (za 2,9 %) in počitniških paketov (za 19,2 %). V skupini hrane so se najbolj podražili olje in maščobe (za 7 %), meso (za 6,3 %), zelenjava (za 5,2 %) ter kruh in izdelki iz žit (za 2,9 %). Dražja kot prejšnji mesec je bila tudi električna energija (za 11,6 %), ki je k inflaciji prispevala 0,3 odstotne točke. Za prav toliko, za 0,3 odstotne točke, so inflacijo zvišale podražitve oblačil in obutve (za 3,8 %). 0,2 odstotne točke so dodala dražja tekoča goriva (za 20,4 %). Po 0,1 odstotne točke vsak pa so k inflaciji prispevale še višje cene cigaret (za 2,5 %), najemnin (za 6,2 %), zbiranja odpadkov (za 9 %), plina (za 5,8 %), najema garaž, parkirišč in osebnih vozil (za 16,6 %), stanovanjske in gospodinjske opreme ter tekočega vzdrževanja stanovanj (za 1 %), gostinskih storitev (za 1 %) ter raznovrstnega blaga in storitev (za 0,8 %).

V enem letu (april 2022/april 2021) so se cene v povprečju zvišale za 6,9 %. Povprečna 12-mesečna rast je bila 4-odstotna. Cene blaga so bile v povprečju višje za 7,9 %, cene storitev pa za 5 %. Blago dnevne porabe se je podražilo za 9,1 %, trajno blago za 8,8 % in poltrajno blago za 2,7 %.

Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin (HICP), je bila v Sloveniji 7,4-odstotna (v aprilu 2021 2,2-odstotna), povprečna 12-mesečna rast cen pa 4,2-odstotna. Mesečna rast cen je bila 2,1-odstotna (bila je nižja kot po metodologiji ICŽP, ker cene počitniških paketov v marcu niso imele takšnega vpliva na znižanje cen).

 

V 2021 presenetljiv padec prebivalcev v Sloveniji

V letu 2021 se je število prebivalcev zmanjšalo za skoraj 1.800, kar je bilo manj od naših pričakovanj (pričakovali smo rast v višini 5.000 zaradi priseljevanja). V začetku letošnjega leta je bilo med 2.107.180 prebivalci Slovenije 8,2 % tujih državljanov.

Po začasnih podatkih za 4. četrtletje 2021 je bil naravni prirast v Sloveniji negativen (−2.073), selitveni prirast pa pozitiven (545). V tem obdobju se je rodilo 4.647, umrlo pa je 6.720 prebivalcev. Število rojenih je bilo za 166 (4 %) višje, število umrlih pa za 1.716 (20 %) nižje kot v istem obdobju leta 2020. Vrednost naravnega prirasta na 1.000 prebivalcev se je v enem letu skoraj prepolovila: z -7,5 na -3,9. Registriranih je bilo 28.092 notranjih selitev ali za 35 % manj kot v istem četrtletju 2020. Takrat je bilo visoko število notranjih selitev v veliki meri povezano z ukrepi za zajezitev širjenja bolezni covid-19 (prijave spremembe prebivališča ob prepovedi gibanja med občinami). V istem obdobju se je v Slovenijo priselilo 6.662 prebivalcev. To je 100 (ali 1,5 %) več kot v istem obdobju 2020. Odselilo se je 6.117 prebivalcev ali za 20 % več. Število odseljenih državljanov Slovenije (1.518) je bilo nižje od števila odseljenih tujih državljanov (4.599). Selitveni prirast tujih državljanov je bil pozitiven (za 1.344), medtem ko je bil selitveni prirast državljanov Slovenije negativen; iz države se je namreč odselilo 799 državljanov Slovenije več, kot se jih je vanjo priselilo. Vir: Statistični urad RS.

 

Izvozna pričakovanja v nemški industriji okrevala, vendar z razlikami med sektorji

Po visokem padcu v marcu, so se izvozna pričakovanja nemških podjetij v aprilu izboljšala. Ifo izvozni indikator se je okrepil z -2,9 na 3,5, kar je še vedno precej manj kot v mesecu pred izbruhom vojne v Ukrajini (15,9). Izvozna pričakovanja so se izboljšala v elektro in elektronski industriji, kot tudi v proizvodnji strojev in naprav. V kemični industriji, gumarski in plastični industriji pa rasti izvoza ne pričakujejo. Podjetja iz avtomobilske industrije in proizvajalci pohištva pričakujejo padec izvoza, kar je povezano tako z zamudami dobav kot verjetno izzivi manjšega povpraševanja po trajnih in poltrajnih dobrinah zaradi visoke rasti cen energentov in hrane. Vir: ifo Institute.

 

Semafor napovedi

 

V prilogi podrobneje analiziramo še spodaj navedene teme:

  • Višje cene hrane in počitniških paketov vodilna prispevka k rasti cen - nadaljevanje
  • BDP v EU-27 v 1. četrtletju 2022 z rastjo
  • Vrednost gradbenih del visoka v manjših državah srednje Evrope
  • Cene uvoženih proizvodov v marcu močno navzgor
  • Marčevska poraba električne energije za 2 % višja kot lani
  • Februarski prihodek v storitvenih dejavnosti z močno rastjo
  • Ameriški BDP z manjšim krčenjem v 1. četrtletju 2022
  • Rast načrtovane stanovanjske gradnje visoka
  • Dogodki v tem tednu: indeksi nabavnih managerjev (PMI), zasedanje ameriške centralne banke

    Ključne aktualne teme za poslovne uporabnike

Inflacija, cene in dosegljivost surovin, zajezitveni ukrepi in državni odloki, fiskalna politika po 2023, pomanjkanje zaposlenih, cene nepremičnin, obrestne mere (kratkoročne in dolgoročne), zelena transformacija in NOO, cene električne energije, nafte in zemeljskega plina,shema pomoči za energetsko-intenzivna podjetja,dohodninska reforma, geopolitične napetosti v vzhodni Evropi, gospodarske sankcije in embargo na uvoz energentov iz Rusije.
Legenda: po pomenu rastoče, po pomenu padajoče

Več si preberite v prilogi

 

Še niste prejemnik gradiv Analitike GZS? 📰

Želim svoj brezplačni izvod

Oglejte si tudi rubriko v angleškem jeziku.

 Weekly Economic Highlights

 


Fotogalerija