Podatki o industrijski proizvodnji v Sloveniji so precej nezanesljivi, vseeno pa kažejo, da se je predvsem okrepila proizvodnja izdelkov za široko porabo, ki se je okrepila v povprečju za 2,8 % na mesec v zadnjih treh znanih mesecih (december 2023-februar 2024). Sem spada proizvodnja farmacevtskih izdelkov, ki ima na to rast največji vpliv. Tudi v industriji materialov je rast prisotna, še posebej v papirni in kovinski industriji, pri nekovinskih mineralnih izdelkih (sem spadajo proizvodnja stekla, gradbenega materiala) pa so padci še prisotni. Proizvodnja izdelkov za investicije (industrijski stroji in oprema) se proti pričakovanjem pomembno še ni okrepila.

Podrobni podatki o uvozu blaga v Slovenijo v prvih dveh mesecih leta kažejo, da njegovo dinamiko nareka predvsem farmacevtska industrija, saj je bil uvoz organskih kemičnih proizvodov (inputi za proizvodnjo zdravil) v obdobju enega leta iz Indije 22-krat večji, uvoz medicinskih in farmacevtskih proizvodov iz Singapurja pa 35-krat večji. Poleg tradicionalno visoke rasti uvoza iz Švice (+957 mio EUR) sta ti dve državi poleg Kitajske pomembno prispevali k rasti uvoza (+1,5 mrd EUR). Uvoz iz evropskih držav je bil kumulativno nižji, po rasti uvoza pa so izstopale tri evropske države: Francija, Litva in Romunija.

Podatki o anketni brezposelnosti v Sloveniji za mesec februar kažejo, da ni delalo le še okoli 33 tisoč oseb, starih med 15 in 74 let; med temi je bil delež moških (53 %) večji od deleža žensk (47 %). Mesečna stopnja anketne brezposelnosti v Sloveniji je v februarju upadla na 3,1 %, kar je nova najnižja raven v zadnjih 14-ih letih. Število registrirano brezposelnih (49.720) se podobno znižuje in je bilo medletno nižje za okoli 7 %, tradicionalno pa se njihovo število po rasti v januarju znižuje do sredine leta.

Že zadnjih 12 mesecev se cene izdelanih industrijskih proizvodov pri proizvajalcih v Sloveniji pretežno znižujejo, pri čemer so skupaj v tem obdobju upadle za slabe 3 %. Med temi so se najbolj znižale cene kovin (-18 %) ter papirja in papirnih izdelkov (-13 %), predvsem zaradi pomena cen zemeljskega plina in električne energije na njihovo proizvodno ceno ter pri kovinah tudi cen surovin. V proizvodnji kemičnih izdelkov so cene upadle za dobrih 5 %. Na drugi strani so najbolj narasle cene pijač in oblačil, ki so se povečale za nekoliko več kot 5 %.

Decembrski velik padec industrijske proizvodnje v Sloveniji (-7,4 % glede na november, desezonirano), eden najvišjih v EU-27, pravzaprav sploh ni bil tako velik, če sodimo po zadnjem popravku podatka (-1,8 %). Na drugi strani verjetno tudi januarska rast ni bila tako spektakularna (+10,7 % glede na december) kot to prikazujejo prvi podatki Statističnega urada RS. Kar si moramo zapomniti pri objavah industrijske proizvodnje je predvsem njihova nezanesljivost, kar pomeni, da moramo biti pri teh podatkih izrazito previdni pri interpretaciji. Nekateri drugi podatki (poraba električne energije in zemeljskega plina) so predmet precej manjših revizij in kažejo zmerno okrevanje v januarju tudi v industriji, nikakor pa ne tako velikega, kot kaže prva objava industrijske proizvodnje. Tudi signali o okrevanju povpraševanja na ključnih evropskih trgih so zaenkrat mešani.

Podatki o povprečni nabavni ceni dveh najpogostejših uporabljenih energentov v industriji: električni energiji in zemeljskem plinu so pokazali, da se povprečna tehtana cena električne energije za negospodinjske odjemalce znižuje le počasi, predvsem zaradi pretežno letnih zakupov. Padec cene v 1. četrtletju 2024 je tako zelo verjeten, vendar ne bo tako dramatičen, ker so številna podjetja zakupila električno energijo v sredini leta 2023 ali celo v 2022, ko so bile cene višje. Cene zemeljskega plina so presenetljivo porasle, kar je bilo v popolnem nasprotju s cenami na nizozemski borzi (Dutch ttf). Vseeno zaradi krajše povprečne ročnosti pogodb v industriji pričakujemo večji padec nabavnih cen zemeljskega plina v 2024.

Decembrskem visokem medletnem padcu porabljene količine električne energije med poslovnimi subjekti (-3,8 %) je sledil januar - prvi mesec z rastjo (+0,8 %) po maju 2022. V zadnjih znanih treh mesecih je bila poraba še vedno medletno nižja za 1,4 %, kar je vseeno precejšnje izboljšanje glede na predhodnih 12 mesecev. To je lahko bilo tudi posledica načrtne odločitve večjih porabnikov o manjši proizvodnji v decembru, ker so bile januarske cene električne energije pri novih pogodbah za dobavo v povprečju nižje kot lani. Izrazito visoko rast porabe (+17 % januarja medletno; oz. +10 % v zadnjih treh mesecih medletno) pri zemeljskem plinu, navkljub bolj toplem vremenu, pa lahko zelo verjetno pripišemo predvsem rasti porabe v industriji, predvsem zaradi precej ugodnih cen kot tudi nizke proizvodnje v pretežnem delu leta 2023 zaradi lanskih visokih cen.

Februarska gospodarska klima v Sloveniji je bila za odtenek slabša od januarske in ni sledila našim ocenam o rasti, in sicer predvsem zaradi zmanjšanja zaupanja v trgovini na drobno in v gradbeništvo kot tudi v predelovalnih dejavnostih. Po izračunu gospodarske klime z uporabo prilagojenih uteži dejavnosti glede na njihov pomen v slovenskem BDP (originalne uteži dajejo preveliko utež predelovalnim dejavnostim in prenizko storitvam), se je gospodarska klima v februarju vseeno okrepila, in sicer na najvišjo vrednost po maju 2023. Kljub temu smo predhodno ocenjevali, da se bo zaupanje v predelovalnih dejavnostih zaradi padca cen energentov izboljšalo, v storitvah pa nekoliko znižalo, zgodilo pa se je prav nasprotno. Vseeno v prihodnjih mesecih pričakujemo izboljšanje zaupanja v predelovalnih dejavnostih, kljub temu, da se proizvodni PMI v območju evra v februarju ni izboljšal, saj nižje cene energentov spodbudno delujejo na proizvodnjo.

Prva ocena o 1,6-odstotni rasti BDP za Slovenijo je sicer nekoliko pod našimi pričakovanji (2,0 %), vendar je bila višja od decembrske (2022) ocene Focus Economics, ko je povprečni analitik Sloveniji napovedoval 1,3-odstotno rast. Rasti niso šli na roko tudi štirje delovni dnevi manj, zaradi katerih je bila rast nižja za 0,3 odstotne točke. Na gospodarsko rast sta imela najbolj ugoden učinek rast investicij in izboljšanje salda menjave s tujino, ki sta odražala predvsem ugodnejša cenovna gibanja za slovensko gospodarstvo. Aktualna osrednja ocena za gospodarsko rast v 2024 je pri 2,1 %, naša je pri 2,3 %.

Decembrski podatki o industrijski proizvodnji v predelovalnih dejavnostih so bili izrazito slabi in pod pričakovanji, saj je industrijska proizvodnja upadla za 3 %, precej več od naših pričakovanj (-1 %), s čimer je povsem izničila rast iz predhodnih treh mesecev ter se ustalila na najnižji točki po avgustu 2023 in pred tem v januarju 2021. Omembe vredna je tudi negativna revizija novembrskih podatkov, ki je bila zgodovinsko gledano ena najvišjih, saj rast ni bila 4,7-odstotna, kot je bila prav ocena, temveč te skoraj ni bilo (+0,1 %). K padcu industrijske proizvodnje v decembru je najbolj prispeval padec (-18 %) proizvodnje netrajnih proizvodov za široko porabo (farmacija, ki je zelo volatilna) in proizvodnje strojev in naprav (-6,5 %), tudi v industriji materialov se je proizvodnja skrčila za 2,6 %, kljub visokem padcu cen zemeljskega plina. Skromna rast proizvodnega PMI v območju evra v januarju in pričakovan odboj v farmaciji bi morala prispevati k rasti industrijske proizvodnje v januarju.

Dinamičen pogled na gibanje potrošniških cen v območju evra kaže, da se mesečna inflacija hitro umirja, kar pomeni, da se bodo medletni podatki o spremembi cen še zniževali (+2,8 % v januarju) v prihodnjih mesecih, razen v primeru ponovnega hitrega dviga cen naftnih derivatov. V zadnjih šestih mesecih se cene v območju evra v povprečju niso spremenile, medtem ko je jedrna inflacija (cene brez energentov, hrane, alkohola in tobaka) bila celo rahlo negativna (-0,1 %), kar odraža predvsem ugoden vpliv nižjih cen energentov na proizvodne cene, ponovno optimalno delovanje verig vrednosti in nižje povpraševanje po proizvodih. Ob tem so se pocenile tudi storitve, in sicer v povprečju za 0,2 % na mesec v zadnjega pol leta.

Decembrski podatki o porabi električne energije pri negospodinjskih porabnikih v Sloveniji kažejo, da okrevanje industrijske proizvodnje ni premočrtno, saj je bila decembrska poraba medletno (-4 %) najnižja v zadnjih treh znanih mesecih. To je bilo predvsem posledica medletno nižje porabe v predelovalnih dejavnostih (-8 %), medtem ko so storitvene dejavnosti porabile približno toliko električne energije kot decembra 2022. Na četrtletni ravni je vseeno prisoten nižji padec kot v predhodnih treh četrtletjih, kar bi praviloma moralo pomeniti višjo rast dodane vrednosti v zadnjem četrtletju lani, saj je poraba električne energije povezano z gospodarsko aktivnostjo. Celotna poraba zemeljskega plina (podatki, ločeni na gospodinjstva in negospodinjske porabnike niso na voljo) je bila v zadnjem četrtletju 2023 za skoraj 6 % višja kot pred letom dni (samo decembra: medletno za 8 %), kar je predvsem posledica padca cene, ki je spodbudil porabo v predelovalnih dejavnostih.

Novembrski podatki o prometnih gibanjih kažejo, da so se trendi v gospodarstvu izboljšali. Promet tovornih vozil čez cestne mejne prehode je bil novembra medletno višji za skoraj petino (za desetino v 11 mesecih 2023), potniških vozil čez cestne mejne prehoda pa za 12 % (za šestino v 11 mesecih 2023). Preobratu v industriji pritrjujejo tudi podatki o 4-odstotni medletni rasti pristaniškega pretovora, ki je bil v 11 mesecih sicer še vedno nižji, in sicer za 5 %. Podrobnejši vpogled v strukturo pa kaže, da se je pretovor velikih kontejnerjev v omenjenem obdobju povečal za 1,2 % (oktobra in novembra 20-odstotna medletna rast), motornih vozil za šestino, drugega tovora (razsuti in drugi generalni tovor, kjer je dodana vrednost nižja) pa znižal za 12 %.

Novembrski desezonirani podatki o ravni industrijske proizvodnje v predelovalnih dejavnostih v Sloveniji so bili precej dobri in so povezani tudi z predhodno krepitvijo poslovnih tendenc v predelovalnih dejavnostih. Rast zadnjih v decembru bi se praviloma morala odraziti tudi v decembrski rasti industrijske proizvodnje. K temu je po naši oceni k rasti najbolj prispeval zaključek cikla zniževanja zalog pri distributerjih v Evropi, rahlo znižanje cen industrijskih surovin kot tudi visoko znižanje cen zemeljskega plina. Podaljševanje roka dobav polproizvodov iz Azije zaradi preusmeritve ladijskega tovora po daljši poti, pa bi lahko negativno vplivalo predvsem na trende v prihodnji dinamiki proizvodnje.

Na podlagi podatkov o blagovni menjavi v Sloveniji je težko delati jasne zaključke, ker se spreminja tako sestava uvoženega kot izvoženega blaga kot tudi cene, še posebej zaradi velikih sprememb pri energentih. Prav tako učinek Švice – uradno prve trgovinske partnerice Slovenije in njenega vpliva na visok uvoz in izvoz zdravil dodatno vpliva na zadržane zaključke. Vseeno lahko za prvih deset mesecev leta 2023 naredimo zaključek, da je povprečna cena izvoženega izdelka medletno zrasla za 14 % in uvoženega za 5 %, kar pomeni pomembno izboljšanje pogojev menjave po dveh predhodnih letih nasprotnih trendov. Razlika v ceni (med izvoženim in uvoženimi izdelki) na enoto teže je pri trgih EU-27 znašala 6,6 odstotne točke, pri drugih trgih (učinek zdravil je bil tu ključen) pa 11,4 odstotne točke.

V drugi polovici decembra so bili objavljeni podatki za Slovenijo v povprečju dobri, še posebej so se okrepili indikatorji pričakovanj kot je gospodarska klima, znižale pa so se uvozne cene proizvodov, kar naj bi prispevalo k ponovno višji realni rasti zasebne potrošnje. Rast oktobrskih plač se je nekoliko umirila, padec potrošniških cen v zadnjih dveh mesecih leta pa je bilo dobrodošlo predvsem za trgovce in storitveni sektor.

Ob zaključku leta se inflacijska gibanja v Sloveniji umirjajo precej bolj od predhodnih pričakovanj, na kar ima vpliv tako padec cen naftnih derivatov na mednarodnih trgih, drugih energentov (zemeljskega plina, električne energije, premoga) in kmetijskih surovin kot tudi sprejeti interventni ukrepi pri trošarinah in maržah. Posledično tudi v decembru pričakujemo deflacijo, kar bo decembrsko medletno rast cen v Sloveniji po naši oceni znižalo na 4,2 %. Posledično tudi povprečno rast cen v 2024 vidimo precej bližje 3 % kot 4 %, tudi upoštevaje ponovno zmerno rast cen naftnih derivatov v 1. četrtletju 2024.

Šibko povpraševanje po industrijskih izdelkih zaradi globalnega cikla zniževanja zalog in visoke rasti končnih cen izdelkov je vplival povratno tudi na šibkejše povpraševanje po surovinah in energentih, kar je vplivalo na njihovo znižanje cen in s tem odprlo tudi pot do nižjih cen pri proizvajalcih. Med izjemami izpostavljamo rast cene železove rude (input za jeklo), ki se je v zadnjih treh mesecih okrepila za petino in je na podobni višini kot v februarju 2023. Razlog za to je bil umik letne proizvodne omejitve jekla na Kitajskem, kar je vplivalo na večji uvoz železove rude iz Brazilije in Avstralije. Posledično so se cene jekla znižale, proizvajalcem pa se je skrčila marža. Zaradi situacije na kitajskem nepremičninskem trgu je to precej nepričakovan razplet in odraža verjetno tudi določene cilje glede ohranjanja zaposlenosti v kitajski industriji, saj je bilo več jekla izvoženega. Cena jekla v Evropi naj bi bila v zadnjem četrtletju leta 2023 po osrednji napovedi analitikov pri Focus Economics za okoli 14 % nižja kot v prvem četrtletju leta.

Septembrski podatki o realnem gibanju prihodkov v tržnih storitvah v Sloveniji (+0,8 % glede na avgust) kažejo na preobrat trendov v prometu in skladiščenju (+2,4 %), rast je ostala visoka v gostinstvu (+5 %) in drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih (+3 %). Prav tako so bili navzgor revidirani podatki o rasti v predhodnih dveh mesecih, kar dviguje verjetnost o popravku gibanja BDP v 3. četrtletju (-0,2 % glede na 2. četrtletje po prvi oceni). Na drugi strani je na trgu dela čutiti šibkost, saj se je mesečna stopnja anketne brezposelnosti v oktobru zvišala na 4,1 % po desezoniranih podatkih, kar je bilo najvišje v zadnjih 15-ih mesecih. Ob koncu oktobra je bilo po podatkih Zavoda za zaposlovanje registriranih 47,2 tisoč brezposelnih, kar je bilo 2,7 % več kot septembra. Oktobrski prirast registrirano brezposelnih je sezonski pojav, vendar je bil vseeno najvišji po letu 2019.

Razpoloženje v slovenskem gospodarstvu se je v novembru skladno s pričakovanji nekoliko izboljšalo, na kar so imeli vpliv dvigi zaupanja v predelovalnih dejavnostih, gradbeništvu in potrošnikov. Velik padec zaupanja v trgovini na drobno je nekoliko presenetljiv, saj so na drugi strani potrošniki okrepili pričakovanja o večjih nakupih v naslednjih 12 mesecih. K temu so po naši oceni vplivale nižje cene naftnih derivatov ter realna rast plač, ki znaša v tekočem letu okoli 2 % in se v zadnjih mesecih krepi.

Septembrski podatki so bili izrazito dobri v gradbeništvu, saj je realna vrednost gradbenih del porasla za več kot 7 % glede na avgust (za eno tretjino je bila višja glede na september 2022), in sicer predvsem zaradi krepitve gradnje ali obnove nestanovanjskih stavb, inženirskih objektov (ceste, železnice) in specializiranih gradbenih del. Rast so pospešile tudi aktivnosti, povezane z odpravo avgustovske povodnji. Na drugi strani je bil septembrski izvoz storitev medletno nižji za skoraj 8 % (nominalno), kar je bilo povezano z nižjimi prihodki od opravljanja storitev prevoza za tujce (-17 %), tudi izvoz ostalih poslovnih storitev (pretežno s trgovino povezane) je bil nižji za tretjino. Izvoz IKT storitev je bil nižji za dobre 3 %. Padec je ublažila 13-odstotna rast prihodkov od tujskega turizma.

Sestavljeni PMI v območju evra se je v oktobru znižal (s 47,2 na 46,5), kar predstavlja peto zaporedno krčenje aktivnosti in najnižjo raven aktivnosti v zadnjih 35-ih mesecih, pri čemer sta se tako predelovalni kot storitveni sektor hkrati skrčila tretjič zapored letos. Sektorski PMI v Evropi je pokazal, da je bila rast prisotna le v programski opremi in storitvah ter drugih finančnih storitvah. Do padca obsega prodaje je tako prišlo v 18-ih od 20-ih sektorjev. Z največjimi padci so se soočali v papirni industriji, proizvodnji gradbenih materialov, kovinski industriji, avtomobilski industriji in strojegradnji. Nova naročila so se povečala samo farmacevtski industriji in zdravstvenih storitvah, medtem ko so najbolj upadla v papirni industriji, kovinski industriji, v proizvodnji gradbenih materialov ter strojev in naprav.

Izrazito visok padec blagovnega izvoza Slovenije v septembru (-11 % medletno, od tega -15 % na trge EU) je bil skladen z našimi pričakovanji (-10 %) in odraža predvsem nižjo ceno surovin in energentov (te v večji meri tudi uvažamo) kot tudi nižjo količino le-teh porabljenih v regiji. Po podatkih za prvih 8 mesecev se je povprečna dosežena izvozna cena izdelka na trge EU (56 % vrednosti izvoza in 2/3 dodane vrednosti izvoza v Sloveniji proizvedenega blaga) povečala za dobre 4 %, medtem ko je bila povprečna uvozna cena izdelka nespremenjena. To pomeni, da so se pogoji menjave za slovensko gospodarstvo pomembno izboljšali in s tem blažijo padec proizvedenih in izvoženih količin. Kljub temu se je pri določenih pomembnih proizvodih povprečna uvozna cena povečala bolj kot izvozna, kar velja za medicinske in farmacevtske proizvode (uvozna cena: +8 %; izvozna cena: -1 %) in cestna vozila (uvozna cena: +15 %; izvozna cena: +6 %), obratno pa velja za industrijske in splošne stroje, kjer so se izvozne cene povečevale hitreje od uvoznih. To je povezano s tem, da proizvajamo predvsem generična zdravila, katerih cena se ne povečuje, pri vozilih pa uvažamo predvsem vozila višje vrednosti od tistih, ki jih izdelujemo in izvažamo.

Septembra se je medletni padec porabljene količine električne energije nekoliko ublažil, in sicer predvsem zaradi manjšega padca pri poslovnih subjektih (-7 % medletno), medtem ko se je padec v gospodinjstvih povečal (-9 %). Po dveh mesecih krepitve se je indeks gospodarske klime v Slovenije spet rahlo znižal.

Potrditev predhodne visoke bonitetne ocene bonitetna agencije Fitch Ratings za Slovenijo (A, stabilni obeti) je bila pričakovana, vendar ni zagotovilo, da se zahtevana obrestna mera na novo izdane dolgoročne obveznice ne bo še povečevala zaradi splošne rasti vseh obrestnih mer. Avgustovski podatki o registriranih delovno aktivnih v Sloveniji kažejo, da je to zelo verjetno doseglo vrh ali je blizu tega, saj v industriji že prilagajajo obseg delovnih mest nižji proizvodnji. Cene industrijskih proizvodov v slovenskih tovarnah se pomembno ne znižujejo, ker višji stroški dela omejujejo padec, ki izvira iz nižjih cen surovin in energentov.

Skupna vrednost industrijske proizvodnje je bila avgusta v Sloveniji za 1,2 % nižja kot v juliju, ko je sicer na mesečni ravni po reviziji podatkov upadla za kar 8 %. Pred tem je bila znana predhodna ocena, da je bil julijski padec precej nižji, pri 2,5 %, kar zbuja visok dvom v kakovost statistike na področju industrijske proizvodnje. V prvih osmih mesecih je bila skupna vrednost industrijske proizvodnje za skoraj 5 % nižja kot v istem obdobju lani. Nižja je bila tako v predelovalnih dejavnostih (-3,5 %), ki predstavljajo okoli 92 % celotne industrijske proizvodnje, še zlasti pa v oskrbi z električno energijo, plinom in paro (-35,1 %) ter v rudarstvu (-24,6 %). Preventivna zaustavitev v NEK-u bo zelo verjetno vplivala na še večji padec proizvodnje v oktobru in morda še v naslednjih mesecih.

Cene polproizvodov v evropski industriji so se v avgustu še zniževale, vendar podatki za mesec september nakazujejo na ponovno rast cen nekaterih pomembnih industrijskih surovin kot tudi naftnih derivatov. V danem trenutku je cena sodčka nafte za okoli 10 USD nižja kot pred tednom dni, vendar razglasitev vojnih razmer v Izraelu izrazito povečuje verjetnost ponovnega dviga cen do 100 USD ali morda še višje, predvsem zaradi izrazito visokega tveganja širšega vojaškega spopada v regiji in zapletenih nacionalnih zavezništev. Rast geopolitičnega tveganja tudi znižuje vrednost evru, kar dodatno bremeni evropske kupce surovin.

Podatki iz nefinančnih sektorskih računov za prvo polletje 2023 so pokazali, da se je stopnja varčevanja slovenskih gospodinjstev v 1. polletju bistveno povečala, kar pojasnjuje šibko realno rast domače potrošnje, kljub razmeroma močni rasti plač in medletnem prirastu zaposlovanja. Septembrska mesečna inflacija je bila v skladu z našimi pričakovanji (+0,3 %) in nadaljevanje tega trenda do konca leta pomeni 7,9-odstotno povprečno inflacijo v letu 2023.

Gospodarska klima v Sloveniji se je drug zaporedni mesec skromno povečala, kar je pozitivno presenečenje. Izrazito se je okrepilo v gradbeništvu, kar je povezano tudi z deli za odpravo posledic naravne katastrofe. Nekoliko presenetljivo se še vedno krepijo tudi cene stanovanjskih nepremičnin, kljub visoki rasti stroškov financiranja nakupov. Vseeno se število transakcij niža, kar bi lahko naznanjalo preobrat (zmeren padec) v prihodnjih četrtletjih. Rast izplačanih bruto plač pri pravnih osebah se ohranja blizu 10 %, medtem ko se je trg dela v juliju nekoliko ohladil.

Cene surovin so se v avgustu drug zaporedni mesec močno povečale, in sicer predvsem zaradi visoke rasti cen nafte brent in zemeljskega plina. Pri rasti teh cen so bili ključni dejavniki povezani z omejeno ponudbo. Na svetovno inflacijo in gospodarsko rast ima cena nafte velik in pretežno negativen vpliv, kar lahko oteži delo centralnim bankam pri sicer relativno uspešnem zniževanju stopenj inflacije. Trenutna cena sodčka nafte brent je že okoli 94 USD in je s tem skoraj za desetino višja od povprečnih nivojev v mesecu avgustu. Med kmetijskimi surovinami so izstopale cene riža (+20 % v dveh mesecih), medtem ko so se cene koruze (ZDA benchmark) znižale kar za četrtino. Cene industrijskih surovin so v zadnjih dveh mesecih večinoma rahlo upadle, kar odraža predvsem šibko povpraševanje Kitajske.

Objave v zadnjih dveh tednih še naprej odražajo šibkost v evropski industriji, medtem ko se je rast storitvenih dejavnostih povsem umirila in odraža tudi vse manjši prispevek krepitve turizma in drugih prostočasnih dejavnostih na storitvene dejavnosti. Šibki so predvsem trendi v transportu blaga. Razmere na trgu dela v povprečju ostajajo pozitivne, storitvena inflacija pa se je umirila tako v Sloveniji kot v območju evra. Na septembrsko inflacijo bodo vplivale tudi cene pogonskih goriv, še posebej v Sloveniji. Močno je odmevala visoka revizija gospodarske rasti v Sloveniji, ki je pokazala, da je bila gospodarska rast v Sloveniji (2,5 %) v 2022 dejansko nižja od tiste v območju evra (3,5 %). Ta revizija po drugi strani ugodno vpliva na pričakovano gospodarsko rast v aktualnem letu.

Objave v zadnjih dveh tednih so bile v povprečju pozitivne in nad pričakovanji. Izstopal je podatek o visoki rast BDP v Sloveniji, ki se je v 2. četrtletju glede na prvega povečal za 1,4 % in je tako že štiri četrtletja močno presegal spremembo BDP na ravni EU-27. Ob tem je presenetljiva tudi 1,6-odstotna rast dodane vrednosti v predelovalnih dejavnostih, ki je bila s tem celo najvišja v zadnjih šestih četrtletjih. Povezanost gibanja dodane vrednosti z porabo električne energije se je zmanjšala, pri čemer je pri tem imel učinek tudi zapoznela uskladitev cen pri proizvajalcih v industriji, ki je izvirala še iz lanske visoke rasti cen surovin in energentov. Rast gradbenih investicij se še krepi, zaskrbljujoč pa je padec pri investicijah v drugo opremo in stroje, ki so se na ravni države znižale že četrto zaporedno četrtletje.

Skromna julijska deflacija v območju evra odraža predvsem padec cen izdelkov, medtem ko se cene storitev umirjajo manj. Večmesečni trend padanja cen surovin se je v juliju prekinil, saj so cene nafte pridobile okoli 5 %, kar vnovič ustvarja nelagodje med potrošniki in nosilci denarne politike. Opazna rast cen prevozov ladijskih kontejnerjev iz Kitajske v ZDA in Evropo kaže na ponovno rast uvoza blaga, pri čemer vse bolj izstopa blago z višjo dodano vrednostjo – elektronske komponente in drugi proizvodi, povezani s prehodom v elektrifikacijo in električna vozila. Junija se je medletna vrednost izvoza blaga Slovenije na trge EU-27 še tretji zaporedni mesec znižala, količinsko (merjeno po teži) pa deseti zaporedni mesec (od oktobra 2022), kar odraža povezanost slovenske industrije s šibkostjo proizvodnje in potrošnje na evropskem trgu.

Kazalnik gospodarske klime v EU-27 je upadel tudi v juliju (-0,5) in je bil tako 6,4 o. t. pod dolgoletnim povprečjem. Najbolj je v tem obdobju porasel na Danskem (+17,5 o. t.), Malti (+12,1 o. t.) in v Grčiji (+7,3 o. t.), upadel pa v Luksemburgu (-12,3 o. t.) in Sloveniji (-6,7 o. t.). V predelovalnih dejavnostih je bilo razpoloženje v EU-27 glede na začetek leta nižje za 7,9 o. t. V tržnih storitvenih dejavnostih je bil indikator nižji za 1,7 o. t. glede na začetek leta. Najbolj se je znižal na Hrvaškem (-7,4 o. t.) in v Sloveniji (-7,1 o. t.).

V zadnjih dveh tednih je pozitivno izstopal podatek o padcu medletne inflacije v ZDA na 3 % in tudi umiritvi osnovne inflacije. V Evropi ni prišlo do pomembnih sprememb v gospodarstvu in stanja lahko opišemo kot stagnacijo oziroma zmerno rast gospodarstva zaradi storitvenih dejavnostih. Kompleksne visoko tehnološke industrijske dejavnosti beležijo rasti, sledi panoga financ in tehnološke opreme ter industrijskih storitev. V drugih dejavnostih beležijo padce proizvodnje, ki pa so izrazitejši v energetsko intenzivnih dejavnostih.

Cenovna gibanja v Sloveniji ostajajo izrazito močna in le ugoden prispevek nižjih cen naftnih derivatov znižuje letno inflacijo, medtem ko je bila ta v zadnjih dveh mesecih dvakrat zapored višja od 1 odstotka. To povečuje tudi verjetnost, da bo rast cen trajala dlje časa in bo višja, saj se plače usklajujejo z zamikom. Cenovna gibanja sicer prispevajo tudi k rasti prihodkov države, ki so v 1. četrtletju leta porasli precej močno. Šibki junijski podatki o razpoloženju nabavnikov v območju evra povečujejo pričakovanja o padcih industrijske proizvodnje v prihodnjih mesecih, kjer pod udarom ostajajo energetsko intenzivne dejavnosti.

Nižja inflacija v območju evra od pričakovane je dobra novica za pričakovanja o normalizaciji denarne politike v območju evra, vendar je en mesec še premalo, da bi spremenil okoliščine odločanja ECB. Dvigovanja obrestnih mer na kratkem delu krivulje je tako še pričakovati. Kljub temu je bila inflacija v Sloveniji precej višja od pričakovane in je bila po metodologiji HICP na letni ravni enako visoka kot v Italiji (8,1%). 6-mesečni Euribor je presegel 3,7 % in je najvišje po letu 2008. Cenovna gibanja pri surovinah in energentih kažejo, da se proizvodna inflacija umirja oziroma bi lahko celo vodila v zniževanje določenih cen proizvodov, medtem ko pri storitvah to preprečuje omejena ponudba delovne sile in izjemna rast povpraševanja po turističnih in prostočasnih storitvah.

Gospodarska rast v Sloveniji je ohranila podobno dinamiko kot v predhodnem četrtletju, kar je bilo povezano z visoko rastjo v storitvenih sektorjih (turizem in gostinstva izrazito izstopata) in gradbeništvu, kar je prikrilo padce v industriji. Gospodarsko razpoloženje v Sloveniji je v maju ostalo precej podobno kot v aprilu. Ponovna rast kitajskega gospodarstva ni prispevala k rasti cen surovin, energentov in večanju povpraševanja po evropskem blagu, ker je trošenje usmerjeno predvsem v domače storitve. Nižje cene energentov ugodno vplivajo na tekoči račun plačilne bilance v Sloveniji in tudi Evropi, kar je predvsem povezano z nižjimi cenami zemeljskega plina ter tudi drugih energentov. Vseeno pa navedene pocenitve niso vplivale na dvig industrijske proizvodnje, saj podjetja znižujejo svoje zaloge tako zaradi manjših nakupov izdelkov s strani potrošnikov kot zaradi vse dražjega financiranja zalog. 3-mesečni Euribor je že blizu 3,5 %.

Podatki o dinamiki dodane vrednosti, EBITDA in produktivnosti dela gospodarskih družb v Sloveniji za leto 2022, ki jih je razkril Ajpes (temeljijo na nerevidiranih in nekonsolidiranih finančnih izkazih), so bili presenetljivo skromni, še posebej, če jih primerjamo z nominalnim gibanjem BDP ali podatkov iz nefinančnih računov. K temu je pomembno prispevalo tudi slabše poslovanje v oskrbi z električno energijo, plinom in paro. Marčevski podatki o industrijski proizvodnji so bili nekoliko boljši od naših ocen, vendar je bila v 1. četrtletju ta medletno še vedno nižja za 4,6 %, od tega v predelovalnih dejavnostih za 0,5 %. V zadnjih pa se veča razlika med dejavnostmi, ki poslujejo še vedno precej slabše in tistimi z visoko rastjo poslovanja (farmacija, letala).

Svetovno gospodarstvo je v aprilu doseglo visoko raven optimizma, vendar predvsem storitven del, ki sicer predstavlja dve tretjini dodane vrednosti. To je posledica visoke naklonjenosti svetovnih potrošnikov h konzumaciji turističnih in prostočasnih storitev, kar hkrati vpliva na ohranitev storitvenega dela inflacije. Ob tako visokem povpraševanju namreč ponudniki ne čutijo nižjega povpraševanja ob zviševanju cen oziroma so manj naklonjeni k strategiji povečevanja tržnega deleža, bolj pa k strategiji povečevanja bruto marž. Višje obrestne mere bodo vse bolj vplivale na zadržanost pri nakupih investicijskih (nepremičnine) in trajnih dobrin (vozila) v gospodarstvih, kjer je financiranje teh nakupov z odloženim financiranjem bolj pogosto.

Gospodarski obeti v območju evra so se v aprilu močno okrepili, saj je sestavljeni PMI presegel vrednost 54, vendar predvsem na račun storitev, medtem ko se industrija še ne krepi. V ZDA se tudi zadnja sicer že krepi. Po pričakovanjih se cene prevozov ladijskih kontejnerjev zopet povečujejo, kaj odraža večanje izvoza Kitajske na svetovne trge. Nekoliko bolj ugodni pogoji menjave, ki se odražajo v nižjih cenah surovin in fosilnih goriv so v februarju prispevali k prvem pozitivnem trgovinskem presežku EU-27 pri blagu po juliju 2021. Kaj lahko naredi spremenjena statistična obravnava dokapitalizacije energetskih družb, najbolje pokaže javno-finančni primanjkljaj, ki je bil v lanskem letu v Sloveniji že na Maahstritski meji, pri 3 % BDP.

Pomanjkanje lignita in s tem nižja proizvodnja v rudarstvu ter energetiki še naprej pomembno vplivata na dinamiko industrijske proizvodnje v Sloveniji, ki je šibka. V februarju je bil prisoten padec v farmaciji, kjer so mesečna nihanja visoka tudi zaradi učinkov oplemenitenja blaga, ki vpliva tako na uvozno-izvozno dinamiko kot industrijsko proizvodnjo. Februarski podatki so pokazali, da industrijska proizvodnja v industriji materialov še ni okrevala, večji padci so bili še v lesni industriji. Vrednost zalog je v glavnini dejavnosti naraščala hitreje od proizvodnje, kar znižuje obete za rast. Na drugi strani pričakujemo rast proizvodnje v avtomobilski verigi, predvsem zaradi izboljševanja dobavljivosti polprevodnikov, kar ima na slovensko industrijo ugodne posredne in neposredne učinke.

Nižje cene fosilnih goriv in surovin izrazito ugodno vplivajo na poslovanje evropskega gospodarstva in znižujejo inflacijske pritiske. Znižanje načrpanih količin nafte s strani OPEC in ponovna rast proizvodnje na Kitajskem lahko ta ugoden trend kmalu prekineta. Vseeno se ugodni učinki že vidijo tudi v plačilni bilanci, ki se izboljšuje. Proizvodni PMI v ZDA in Evropi so pokazali, da se nova naročila še ne povečujejo, ter se proizvodnja še vedno krepi s skrajševanjem knjige naročil. Prav tako višje obrestne mere znižujejo naklonjenost distributerjev, trgovcev in podjetij na koncu verige k držanju visokih zalog, ker se tudi dobave vršijo v dogovorjenih rokih. Na Kitajskem pa je rast novih naročil pokazatelj močnejših trendov v prihodnjih mesecih.

Visoka rast cen v 2022 kljub negativnem vplivu na realni dohodek prebivalstva ni omejila namere po krepitvi potrošnje v slovenskih gospodinjstvih, kar pojasnjuje nedavno objavljen padec stopnje varčevanja. Inflacija je tudi ugodno vplivala na razvrednotenje javnega dolga, saj je dolg sektorja države že konec leta padel pod 70 % BDP. Najbolj zadolžene članice (kot denimo Grčija) so najbolj znižale svoj javni dolg. Marčevska inflacija v Sloveniji je bila sicer nižja od naše ocene, oz. je sploh ni bilo, vendar so na to predvsem vplivale nižje cene počitniških paketov v tujini. Cene v Sloveniji brez upoštevanja tujine, pa se še vedno povečujejo in so bile višje za pol odstotka.

Marčevski podatki o razpoloženju v največjih svetovnih gospodarstvi kažejo, da se v razvitem svetu predvsem krepijo storitve, medtem ko zaloga naročil v predelovalnih dejavnostih še upada, kljub padcu cen energentov. Menimo, da je to posledica zamika med promptnimi cenami in tistimi, ki jih podjetja zdaj plačujejo, kar je vodilo v pretekle odločitve o tekoči nižji proizvodnji. Vseeno so obeti o prihodnjem poslovanju dobri, saj so cene energentov na promptnih in forward trgih močno upadle. V Sloveniji se gospodarska klima ni veliko spremenila, omeniti velja le veliko zaskrbljenost trgovcev nad stanjem zalog. Slovenija je po desetih letih zaostanka po razvitosti uspelo prehiteti Češko, po kupni moči pa povprečni Slovenec zaostaja za EU povprečjem le še za 8 %. V tekočem tednu so pomembne objave povezane z inflacijo (v Sloveniji in območju evra), prav tako pa moramo spremljati stanje na evropskem finančnem trgu in morebitne poskuse napadov dobro poučenih vlagateljev na katero od finančnih institucij v območju evra.

Podatki za mesec februar in marec kažejo, da se optimizem močno povečuje predvsem v Aziji, zmerno pa tudi v Evropi. Podatki za mesec januar za Slovenijo še vedno kažejo, da proizvodnja v industriji materialov še ni okrevala, kljub nižji promptni ceni energentov, medtem ko je farmacija beležila najvišjo rast. Pozitivna okoliščina za svetovno trgovino je padec zamud v logistični verigi, prav tako se cene ladijskih prevozov še vedno znižujejo. Slovenski gradbeni sektor je v leto vstopil z rekordno realizacijo, tudi dinamika pri gradbenih dovoljenjih zagotavlja nadaljevanje rasti. Turizem v Evropi se še krepi, kar kaže, da je ta del potrošnje relativno odporen na draginjo. Za nadaljevanje gospodarske rasti v Evropi je ključna ohranitev sorazmerno nizkih cen energentov, pri čemer bodo višji stroški financiranja vplivali na nekoliko nižjo dinamiko v stanovanjski gradnji, predvsem zaradi vpliva na ceno. Sčasoma se tudi znižuje manevrski prostor pri vodenju fiskalne politike, kljub skorajšnji potrditvi spremenjenega okvirja ekonomskega upravljanja na ravni EU. Trg bo zopet določal ceno zadolževanja, tako za države in vse druge subjekte (finančni posredniki, podjetja, gospodinjstva) in ta ne bo tako nizka kot smo jo bili navajeni zadnjih pet let.

Rast cen življenjskih potrebščin v območju evra je februarja pretežno presegla pričakovanja analitikov, kar je okrepilo pričakovanja po dvigu obrestnih mer. Februarja se je vrsta cen fosilnih goriv pocenila, kar je vplivalo tudi na znižanje cen umetnih gnojil. Kljub dvigu pričakovanj o gospodarski rasti na Kitajskem, pa se cene najema standardiziranih ladijskih kontejnerjev še nižajo. Cena najema kontejnerja na poti med Šanghajem in Rotterdamom je 2.500 USD, kar je 80 % manj kot pred letom dni.

Kazalniki razpoloženja so se tudi v februarju pretežno izboljšali, kar je bilo posledica globalno nižjih cen energentov, ki so zmanjšale omahovanje pri kupcih. Gospodarska klima v Sloveniji je ostala blizu dolgoletnega povprečja, vendar se v predelovalnih dejavnostih še ni močneje okrepila. Dinamiki gradbenih dovoljenj in turističnih prenočitev sta ostali krepki. V letu 2023 bodo trije delovni dnevi manj kot v 2022 prispevali k nižji gospodarski rasti (za 0,3 o. t.), povsem podobno kot v letu 2022 kar je potrebno imeti v mislih.

Anketa o življenjskih pogojih v slovenskih gospodinjstvih je pokazala, da se optimistična ocena gospodinjstev o svoji blaginji ni bistveno poslabšala glede na leto 2021, ko je bila zgodovinsko najvišja. Na drugi strani so bili decembrski podatki o industrijski proizvodnji šibki, med skupinami dejavnostmi pa je bilo možno potegniti jasno ločnico med energetsko intenzivnimi dejavnostmi in tistimi, katerim stroški energije ne vplivajo pomembno na končno povpraševanje. Letna inflacija se je januarja pričakovano znižala na 10 % in je vrh verjetno res za nami. Vseeno bodo pritiski na trgu dela in sekundarni inflacijski učinki ohranili letne rasti nad 5 % pretežen del tekočega leta.

Januarski podatki o razpoloženju v treh največjih svetovnih gospodarstvih (ZDA, EU-27, Kitajska) so pretežno dobri in nakazujejo na dvig optimizma glede prihodnjega poslovanja. Rast cen življenjskih potrebščin se podobno kot v ZDA umirja tudi v območju evra, vendar ni nujno, da bo trend zniževanja linearen tudi v prihodnjih mesecih. Zaenkrat še ni znamenj, da bi ECB prej zaključila z dvigom obrestnih mer, kot je to trg še nedavno pričakoval. Manj ugodni pogoji kreditiranja so zaustavili rast cen nepremičnin, ponekod tudi dinamiko stanovanjskega gradnje. Šibkejši dolar je za uvoznike surovin in energentov in območja evra blagodejen.