Vrednost kazalnika gospodarske klime v Sloveniji je v aprilu znašala 4,3 odstotne točke in je bila za 2,7 odstotne točke višja kot prejšnji mesec (1,6 odstotne točke). K zvišanju so prispevale višje vrednosti kazalnikov zaupanja v storitvenih dejavnostih (za 1,3 odstotne točke), med potrošniki (za 1,1 odstotne točke) in trgovini na drobno (za 0,6 odstotne točke), medtem ko je bil vpliv kazalnikov zaupanja v predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu rahlo negativen (za 0,1 oziroma 0,2 odstotne točke). Vir: Statistični urad RS.

The economic sentiment indicator in Slovenia stood at 4.3 percentage points in April and was 2.7 percentage points (p.p.) higher than in the previous month (1.6). Indicator was higher due to higher value of confidence indicators in services (by 1.3 p.p.), consumer sentiments (by 1.1 p.p.) and retail trade (by 0.6 p.p.). The impact of confidence indicators in manufacturing and construction was slightly negative (by 0.1 and 0.2 p.p., respectively). Source: Statistical Office of the Republic of Slovenia.

Zagotovite si ključne podatki o slovenskem gospodarskem okolju v 2021 in napovedih za leto 2022.

The ZEW indicator measures the sentiment of CFOs in the real economy. In the euro area, the April assessment of the current economic situation in the euro area fell again (-6.6 points), in Germany even more, by 9.4. It also declined in the US (-3.8), but US CFOs were still much more optimistic than others. In China, too, the situation has deteriorated sharply (-14.6 points), mainly due to a higher share of CFOs who assessed the situation as worse.

Širjenje prakse zaračunavanja negativnih obrestnih mer na poslovne presežke kot izziv.

Največja dohodninska reforma v zgodovini Slovenije prinaša gospodinjstvom okoli 250 milijonov evrov več razpoložljivih sredstev v 2022.

Kljub oteženim razmeram, različnim nihanjem kazalnikov, ECB v marčevski napovedi ne vidi možnosti recesije za evroobmočje v letu 2022. Pritisk na Evropsko komisijo in države članice, da povečajo uporabo ukrepov za blaženje visokih cen energentov na gospodarstvo, pa vseeno raste.

Indikator ZEW meri razpoloženje finančnikov v gospodarstvu. V območju evra je aprilska ocena tekoče gospodarske situacije v območju evra ponovno upadla (-6,6 točke). Znižala se je tudi v ZDA (-3,8), vendar so bili ameriški finančniki še vedno precej bolj optimistični kot ostali. Tudi na Kitajskem so se razmere močno poslabšale (-14,6 točke), predvsem zaradi večjega deleža finančnikov, ki ocenjujejo razmere kot slabe. Indikator pričakovanj je morda še nekoliko bolj pomenljiv in je v območju evra upadel za 4,3. V ZDA je nekoliko zrasel (+1,4), okrepil se je tudi na Kitajskem, kar pomeni, da na Kitajskem finančniki pričakujejo kmalu umik zajezitvenih ukrepov. Zelo spodbudno je tudi, da manjši delež finančnikov kot prej pričakuje, da bo rast cen še višja (neto četrtina jih v območju evra meni, da bo višja, kar je 15 točk manj kot marca). Glede tega so najbolj optimistični v ZDA, kar je verjetno tudi posledica padca cen nafte. Precej večji delež finančnikov iz območja evra pričakuje rast kratkoročnih obrestnih mer (neto 70 %), v ZDA kar 93 %. Sektorsko gledano je ocena razmer poslovanja najšibkejša v avtomobilski industriji, v jeklarnah in kemični industriji. V informacijski tehnologiji, telekomunikacijah in storitvah pa so razmere, prav nasprotno, precej dobre.

The composite PMI in the euro area (the survey was conducted between 11 and 28 March) fell slightly in March (from 55.5 to 54.9). The service part of the economy, on the other hand, still experienced increased demand, as the services PMI remained high (slight increase from 55.5 to 55.6). In the European services sector, growth was highest in France (up from 55.5 to 57.4) and in Germany (up from 55.8 to 56.1), while in Italy it fell from 52.8 to 52.1.

Sestavljeni indeks nabavnih managerjev v območju evra (anketa je bila izvedena med 11. in 28. marcem) se je v marcu nekoliko znižal (s 55,5 na 54,9). Storitveni del gospodarstva je na drugi strani še vedno čutil povečano povpraševanja, saj je storitveni PMI ostal na visoki vrednosti (s 55,5 se je povečala na 55,6). V evropskem storitvenem sektorju je bila rast najvišja v Franciji (krepitev s 55,5 na 57,4) in Nemčiji (rast s 55,8 na 56,1), medtem ko je v Italiji upadla (s 52,8 na 52,1). Stroškovna inflacija je bila v Italiji bolj izrazita kot drugje, saj je tudi storitveni del gospodarstva nekoliko bolj vezan na ceno zemeljskega plina.