Zapri

 



Weekly Economic Highlights: Despite the challenges, Fitch confirmed Slovenia's favourable credit rating

Weekly Economic Highlights: Despite the challenges, Fitch confirmed Slovenia's favourable credit rating

The rating agency Fitch followed the recent decision of the rating agency Moody's and confirmed Slovenia's sovereign debt rating A with a stable outlook. At the same time, it cited high development indicators, improvement of external financing conditions and a credible institutional environment as strong pillars. The public debt is high considering the small size of the economy, and the implementation of structural reforms is slow. They expressed relatively high optimism for growth in 2023, as real GDP is expected to strengthen by 1.3%, which is among the higher estimates. At the same time, the public finance deficit is expected to amount to 4.1% of GDP next year, which is more than expected this year (3.6%), but less than planned in the draft budget (5%). Until now, such an opinion has been the exception rather than the rule on the part of credit agencies. Source: Fitch Ratings

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 5. do 11. novembra 2022

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 5. do 11. novembra 2022

Bonitetna agencija Fitch je sledila nedavni odločitvi bonitetne agencije Moody's in je Sloveniji potrdila kreditno oceno na državni dolg A s stabilnimi obeti. Ob tem je navedla visoke kazalnike razvoja in upravljanja, izboljšanje zunanjih pogojev financiranja in kredibilno institucionalno okolje. Javni dolg je glede na majhnost gospodarstva visok, uveljavitev strukturnih reform, s katerimi imajo težave tudi zahodna gospodarstva, pa je počasna. Izrazili so relativno visok optimizem v rast v 2023, ko naj bi se BDP okrepil za 1,3 %, kar je med višjimi ocenami. Ob tem naj bi javno-finančni primanjkljaj naslednje leto znašal 4,1 % BDP, kar naj bi bilo več kot letos (3,6 %), vendar manj kot je predvideno v osnutku proračunu (5 %). Do zdaj je bilo takšno mnenje prej izjema kot pravilo s strani kreditnih agencij. Vir: Fitch Ratings

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 22. oktobra do 4. novembra 2022

BDP v EU-27 se je v 3. četrtletju 2022 povečal za 0,2 % (kot tudi v območju evra), kar je bilo nad pričakovanji analitikov na Reutersu in našo oceno (0 %). V predhodnem (2. četrtletju 2022) je porasel za 0,7 %. Glede na leto pred tem, je bil realni BDP tako večji za 2,4 %, kar pomeni upočasnjeno rast (4,3 % v predhodnem četrtletju). Za 12 držav, za katere so podatki na voljo, je presenetila rast v nemškem gospodarstvu (0,3 %, po 0,1-odstotni v drugem), tudi v Italiji (0,5 %) je rast ostala visoka. Po izjemnem 2. četrtletju (+1,9 %) tudi padec (-0,1 %) avstrijskega gospodarstva ni presenetil. Navedena objava tako dokazuje, da je na kratek rok povezanost med slabšimi kazalniki razpoloženja in BDP relativno šibka, vseeno pa se ne moremo slepiti, da bo BDP v zadnjem četrtletju leta v EU-27 verjetno nekoliko upadel, vendar precej manj, kot smo mislili še 1 mesec nazaj, ker so se aktivirali fiskalni instrumenti držav članic in so se veleprodajne promptne cene električne energije in zemeljskega plina vendarle nekoliko umirile. Vir: Eurostat

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 15. do 21. oktobra 2022

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 15. do 21. oktobra 2022

Po petih mesecih zniževanja (od maja do septembra) se je kazalnik zaupanja slovenskih potrošnikov v oktobru pričakovano nekoliko izboljšal (s -40 na -38), vendar nekoliko manj od naše ocene (-36). Ob tem je k izboljšanju tega kazalnika (le nekoliko je bil višji kot aprila 2020, v mesecu uvedbe najbolj strogih zajezitvenih ukrepov zopet covid-19) na mesečnem nivoju najbolj vplival nekoliko manj pesimističen pogled na finančno stanje v gospodinjstvu v prihodnjih 12 mesecih (+6 o. t.) in pogled na primernost trenutka za večje nakupe (+5 o. t.)

Predelovalna dejavnost z izrazito pesimističnimi pričakovanji za leto 2023, po anketi Analitike GZS

Predelovalna dejavnost z izrazito pesimističnimi pričakovanji za leto 2023, po anketi Analitike GZS

V aktualni anketi o gospodarskih pričakovanjih v letu 2023 po metodologiji Eurochambres so slovenski gospodarstveniki v septembru 2022 kot največji izziv pri poslovanju izpostavili sprejemljive cene energije in surovin ter stroške dela. Več podjetij za leto 2023 pričakuje poslabšanje glavnih parametrov poslovanja (prodaje, zaposlenih, investicij) kot pa njihovo izboljšanje, ob tem, da industrijska podjetja pričakujejo slabše splošne pogoje poslovanja kot storitvena podjetja. Po ocenah podjetij iz septembra 2022 naj bi se gospodarstvenikom EBITDA v 2023 precej poslabšala, pri tretjini podjetij pa naj bi ostala na ravni leta 2022.

Weekly Economic Highlights: Inflation continues to inflate trade in goods and sales figures

Weekly Economic Highlights: Inflation continues to inflate trade in goods and sales figures

Current account showed a surplus of EUR 70 m in August, EUR 106 m less than in August of the previous year. Only services added to a surplus (EUR 377 m), while trade in goods (-EUR 151 m) and primary and secondary incomes achieved a deficit (-EUR 155 m). In the first eight months, the current account deficit amounted to EUR 213 m, while in the same period in 2021 there was a surplus of EUR 1.6 bn. The deterioration of the current account balance was most affected by trade in goods, with a EUR 2.6 billion lower balance (the deficit in trade in goods amounted to EUR 1.6 bn in 2022, while in the same period in 2021 there was a surplus in the amount of EUR 1 bn; exports y-o-y increased by 24%, and imports by 37%). Exports to EU member states accounted for 77% of total exports in 2022 and, compared to the same period of the previous year, increased by 25% or EUR 4.3 bn. Exports to Croatia and Italy increased the most (a total increase of 2.1 bn), followed by exports to Germany and Austria; all four countries together contributed three quarters of the increase in exports to the EU. Imports from EU member states accounted for three quarters of total imports and, compared to the same period in 2021, increased by 31.6% or EUR 5.3 bn. Imports increased the most from the same countries as on the export side, with all four countries together accounting for 62% of all the increase in imports from the EU. Imports from Austria and Italy stood out, with a total increase of 2 bn.

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 1. do 14. oktobra 2022

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 1. do 14. oktobra 2022

Avgusta se je industrijska proizvodnja v Sloveniji (+1,2 % glede na julij) nekoliko presenetljivo povečala, kar pomeni, da kazalnik znižanja zaupanja v predelovalnih dejavnostih in padec PMI v območju evra pod 50 na dinamiko nista imela (še) večjega vpliva. Okrepila se je predvsem proizvodnja v rudarstvo (+16 %), kar je bilo povezano verjetno z večjim izkopom premoga v Premogovniku Velenje, medtem ko je na končno spremembo imela največji vpliv rast v predelovalnih dejavnosti (+1,9 %). Po začasnih podatkih (tokrat so manj zanesljivi) se je v oskrbi z električno energijo (plin in para imata zanemarljiv delež) proizvodnja znižala za desetino. Cenovna dinamika (rast prodajnih cen) je ostala visoka tudi v avgustu. V predelovalnih dejavnostih se je prodaja povečala za 5,3 % (proizvodnja za 1,9 %), kar je dvignilo rast prihodkov v 2022 že na 21 % (avgusta medletno pri +26 %). Zaradi visoke cenovne inflacije pri surovinah, energentih in polizdelkih, je povprečna rast prodaje po posameznih oddelkih v osmih mesecih 2022 znašala 21 % in je bila najbolj izrazita v proizvodnji kovin (+45 %), papirja in papirnih izdelkov (+38 %), tiskarstvu (+36 %) in proizvodnji drugih vozil in plovil (+34 %). S padcem prodaje se je v osmih mesecih leta 2022 soočala le proizvodnja motornih vozil in prikolic (-3 %), kjer pa so že v avgustu zopet beležili močno medletno rast (+24 %), kar je bilo posledica izboljšane dobavljivosti polprevodnikov. Vir: Statistični urad RS

Energetska draginja bo zaustavila rast

Energetska draginja bo zaustavila rast

OECD ocenjuje, da se bo gospodarska rast v evro območju upočasnila s 3,1 % v 2022 na 0,3 % leta 2023.

Slovenski izvozniki še vedno močno odvisni od kupcev na evropskem trgu

Slovenski izvozniki še vedno močno odvisni od kupcev na evropskem trgu

Kljub visokem pomenu evropskih trgov za izvoz slovenskega blaga, se je v zadnjem desetletju izvoz v povprečju hitreje povečal v Ameriko (+12 %), Afriko (+9 %), Azijo (+9 %) in Oceanijo (+6 %). Izvoz v Evropo je porasel v povprečju za 5,1 % na leto.

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 24. do 30. septembra 2022

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 24. do 30. septembra 2022

Cene življenjskih potrebščin v Sloveniji so bile v septembru za 0,9 % nižje kot mesec prej, kar je bilo pozitivno presenečenje, saj smo pričakovali sicer skromno, 0,2-odstotno rast cen. K mesečni deflaciji je največ (-1,1 o. t.) prispevala pocenitev cen električne energije (za 24,5 %), ki je bila posledica začetka implementacije regulacije cen. Navedenega nismo mogli predvideti, ker ni bilo jasno, kakšna je bila predhodna povprečna cena za gospodinjstva, ki je veljala še v mesecu avgustu. Pocenitve počitniških paketov (-14,4 %) so dodale 0,6 o. t. k deflaciji, proizvodov in storitev za osebna vozila (-2,6 %) pa 0,3 o. t. Po 0,1 o. t. vpliva so imele nižje cene toplotne energije (-7 %) in nastanitvenih storitev (-5,6 %).