Anketa o življenjskih pogojih v slovenskih gospodinjstvih je pokazala, da se optimistična ocena gospodinjstev o svoji blaginji ni bistveno poslabšala glede na leto 2021, ko je bila zgodovinsko najvišja. Na drugi strani so bili decembrski podatki o industrijski proizvodnji šibki, med skupinami dejavnostmi pa je bilo možno potegniti jasno ločnico med energetsko intenzivnimi dejavnostmi in tistimi, katerim stroški energije ne vplivajo pomembno na končno povpraševanje. Letna inflacija se je januarja pričakovano znižala na 10 % in je vrh verjetno res za nami. Vseeno bodo pritiski na trgu dela in sekundarni inflacijski učinki ohranili letne rasti nad 5 % pretežen del tekočega leta.

Nov četrtletni prikaz "Zahodni Balkan - Tekoča ekonomska gibanja v številkah, februar 2023 vsebuje glavne ekonomske in gospodarske kazalce za šest držav Zahodnega Balkana z napovedmi do leta 2025.

Januarski podatki o razpoloženju v treh največjih svetovnih gospodarstvih (ZDA, EU-27, Kitajska) so pretežno dobri in nakazujejo na dvig optimizma glede prihodnjega poslovanja. Rast cen življenjskih potrebščin se podobno kot v ZDA umirja tudi v območju evra, vendar ni nujno, da bo trend zniževanja linearen tudi v prihodnjih mesecih. Zaenkrat še ni znamenj, da bi ECB prej zaključila z dvigom obrestnih mer, kot je to trg še nedavno pričakoval. Manj ugodni pogoji kreditiranja so zaustavili rast cen nepremičnin, ponekod tudi dinamiko stanovanjskega gradnje. Šibkejši dolar je za uvoznike surovin in energentov in območja evra blagodejen.

Sestavljeni PMI za območje evra se je januarja okrepil na 50,2 (49,3 v novembru), kar je bila najvišja vrednost v zadnjih sedmih mesecih. Vhodne cene so se znižale, ker so se znižale tudi zamude pri dobavah, povprečna prodajna cena izdelkov in storitev pa je še rasla, predvsem zaradi rasti stroškov dela in drugih stroškov. K rasti so prispevali predvsem sektorji kot so tehnologija (IT storitve in oprema), zdravstvo (storitve in farmacija) in industrijske storitve. Znižal se je upad poslovanja v finančnih storitvah, sektorju nepremičnin in sektorju surovin. Vir: S&P Global

Kazalnik zaupanja potrošnikov v Sloveniji se je januarja po treh mesecih krepitve (+9 o. t.) znižal za 4 o. t. glede na december, kar je bilo manj od naših pričakovanj (dvig za 2 o. t.). K padcu so predvsem prispevali 4 kazalniki: trenutno finančno stanje v gospodinjstvu (-6 o. t.), pričakovano finančno stanje v gospodinjstvu (-3 o. t.), pričakovanja o gospodarskih razmerah v državah (-3 o. t.), in pričakovanja o večjih nakupih (-3 o. t.). Nenavadno je, da se je primernost trenutka za večje nakupe izboljšala za 6 o. t., kar lahko pomeni, da nam potrošniki želijo sporočiti, da bodo zaradi še vedno povišane rasti cen v prihodnje pohiteli z nakupi, ki bi jih sicer ustvarili v prihodnosti. Vendar čas nakupa teh dobrin (večji nakupi) ni odvisen le od želje potrošnikov, temveč tudi od razpoložljivosti blaga, ki ga najbolje odražajo zamude pri dobavah že naročenih vozil. Paradoksalno bo torej dinamika potrošnje pri večjih nakupih odvisna tudi od hitrosti zmanjševanja zamud pri dobavah vozil in drugih kompleksnih dobrin. Naklonjenost izboljšavam v stanovanju se je v zadnjih dveh četrtletjih okrepila (+5 o. t.) in je bila primerljivo visoko kot v letu 2019. Vir: Statistični urad RS

V letu 2023 Analitika GZS po osrednjem, najbolj verjetnem scenariju, ki mu pripisujemo okoli 70-odstotno verjetnost, 1,1-odstotno realno rast BDP, kar bo posledica znatno upočasnjene rasti zasebne potrošnje (+1,5 %; +7 % v 2022) in izvoza (+2,5 %; +8 % v 2022), kar predvsem odraža vpliv visoke ravni cen na realno potrošnjo gospodinjstev doma in v tujini. Bruto investicije naj bi se še povečale in sicer z rastjo (4,0 %), ki je nad zgodovinskih povprečjem. To bo posledica še vedno visokega obsega stanovanjske gradnje in prispevka pomembnih infrastrukturnih projektov (izgradnja 2. tira, tretja razvojna os, obnova železnic) k rasti investicij. Tudi prispevek investicij v stroje in opremo bo še pozitiven, ker tako podjetja lažje povečujejo obseg poslovanja ob hkratnem strukturnem pomanjkanju zaposlenih.

Skupna vrednost industrijske proizvodnje v Sloveniji je bila novembra realno za 0,7 % višja kot mesec prej, kar je bilo nekoliko več od naših pričakovanj (+0,3 %). Zvišala se je v predelovalnih dejavnostih (za 0,3 %) ter oskrbi z električno energijo, plinom in paro (za 18,1 %), v rudarstvu pa se je znižala (za 5,0 %). V prvih 11-ih mesecih je bila industrijska proizvodnja v predelovalnih dejavnostih višja za skoraj 5 % (izstopala je pri visoko tehnoloških sektorjih, kjer je znašala +20 %, kamor spadajo farmacija, elektroindustrija ter letalstvo), v rudarstvu za 24 % (dinamika izkopa premoga je bila v 1. polletju dobra), v energetiki pa nižja za 26 %. Visoka rast industrijske proizvodnje se je v zadnjih treh znanih mesecih (september-november) še okrepila nad 11-mesečnim povprečjem v proizvodnji elektronskih in optičnih izdelkov (+27 %), drugih vozil in plovil (+27 %), električnih naprav (+13 %), tekstilij (+10 %), drugih raznovrstnih poslovnih dejavnosti (+10 %), oblačil (+9 %) in pijač (+8 %). Visoka rast je bila verjetno prisotna tudi v farmaciji, vendar so podatki zaupne narave. Dvoštevilčni padci med septembrom in novembrom so bremenili proizvodnjo kovin (-13 %), kemikalij in kemičnih izdelkov (-12 %) ter obdelavo in predelavo lesa (-11 %). Nekoliko nižja je v tem obdobju bila proizvodnja papirja (-8 %), živil (-7 %), nekovinskih mineralnih izdelkov (-5 %) in izdelkov iz gume in plastike (-4 %). Po visoki medletni rasti v avgustu in septembru so negativni trendi zopet zajeli proizvodnjo motornih vozil in prikolic, kjer je bila medletna proizvodnja v zadnjih treh znanih mesecih nižja za 3 %. Vir: Statistični urad RS

Kitajski proizvodni PMI (49,4) se je decembra 2022 zopet nekoliko znižal, ker so v tem mesecu zajezitveni ukrepi proti covid-19 še imeli visoko ekonomsko ceno. Proizvodnja se je glede na november zmerneje znižala, predvsem zaradi manjšega povpraševanja na domačem in tujem trgu kot tudi zaradi začasnega zaprtja nekaterih proizvodnih obratov, nova naročila pa so močneje upadla. Kar je pomembneje je, da so se pričakovanja o prihodnjem poslovanju izboljšala na najvišjo vrednost po februarju 2022. Zaloge polproizvodov in končnih naročil so upadle, kar je načeloma spodbudno za prihodnjo rast proizvodnje. Šesti zaporedni mesec so se dostavni časi poslabšali, medtem ko kitajska podjetja dala prednost tujim naročnikom. Storitveni PMI je na drugi strani že porasel s 46,7 na 48,0, kar pomeni, da so zajezitveni ukrepi imeli manj negativen vpliv na poslovanje storitvenih dejavnosti na Kitajskem. Optimizem o poslovanju v prihodnjih 12 mesecih se je okrepil na najvišjo vrednost po juliju 2021, kar pomeni, da kitajska podjetja pričakujejo vnovičen porast povpraševanja domačih potrošnikov. Vir: Caixin, S&P Global

After reaching the trough in October (-5.3), the economic sentiment index (ESI) strengthened in Slovenia for the second month in a row in December, to a value of 0.8. Its growth was influenced by the improvement of all indicators. In two months, retail trade strengthened by 10 points, consumer confidence by 7, confidence in manufacturing and service activities by 6 points (their impact was greatest due to the composition of the economic climate indicator) and in construction by 5 points. A slightly closer look at the individual questions within five questionnaires reveals that in manufacturing, the expected production (+11) and exports (+8) increased again, while it is positive that stocks of finished products decreased (-3). Order book shrunk by 1 month (from 5 to 4), which means that the company's production will become less stable. In services, assessment of employment growth (+8), assessment of the business situation (+5) and expected demand (+5) improved. December’s confidence indicator was significantly higher than the long-term average in retail trade (+12), construction (+34) and services (+10). In manufacturing, it was lower by 3, and consumer confidence was lower by 9 points. Source: Statistical Office of the Republic of Slovenia

Po doseženem dnu v mesecu oktobru (-5,3) se je indeks gospodarske klime v Sloveniji decembra okrepil že drug zaporedni mesec, in sicer na vrednost 0,8. Na njegovo rast je vplivalo izboljšanje prav vseh kazalnikov. V trgovini na drobno se je v dveh mesecih okrepil za 10 točk, zaupanje potrošnikov je poraslo za 7, zaupanje v predelovalnih in storitvenih dejavnostih za 6 (njun vpliv je bil največji zaradi sestave kazalca gospodarske klime) in v gradbeništvu za 5 točk. Nekoliko podrobnejši pogled v posamezne vprašalnike razkrije, da naj bi se v predelovalnih dejavnostih pričakovana proizvodnja (+11) in izvoz (+8) zopet povečala, pri čemer je pozitivno, da so se zaloge končnih izdelkov znižale (-3). Zagotovljena proizvodnja se je sicer skrčila za 1 mesec (iz 5 na 4), kar pomeni, da imajo proizvodnja podjetja sedaj manj obsežno knjigo naročil. V storitvenih dejavnostih je izstopala rast zaposlovanja (+8), ocena poslovnega položaja (+5) in pričakovanega povpraševanja (+5). Decembra je bil kazalnik zaupanja pomembno višji od dolgoletnega povprečja v trgovini na drobno (+12), gradbeništvu (+34) in storitvenih dejavnostih (+10). V predelovalnih dejavnostih je bil nižji za 3, zaupanje potrošnikov pa je bilo nižje za 9 točk. Vir: Statistični urad RS