Zapri

 



Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, 7. in 8. teden 2023

26.2.2023_Izpod peresa

7. in 8. teden 2023

 

Vnovična rast optimizma v območju evra

 

Kazalniki razpoloženja so se tudi v februarju pretežno izboljšali, kar je bilo posledica globalno nižjih cen energentov, ki so zmanjšale omahovanje pri kupcih. Gospodarska klima v Sloveniji je ostala blizu dolgoletnega povprečja, vendar se v predelovalnih dejavnostih še ni močneje okrepila. Dinamiki gradbenih dovoljenj in turističnih prenočitev sta ostali krepki. V letu 2023 bodo trije delovni dnevi manj kot v 2022 prispevali k nižji gospodarski rasti (za 0,3 o. t.), povsem podobno kot v letu 2022 kar je potrebno imeti v mislih.     

 

Gospodarska klima nespremenjena

Vrednost gospodarske klime v Sloveniji je januarja znašala -1,1 in je bila neznatno nižja (-0,2) kot v decembru. Na znižanje so imeli vpliv nižji kazalniki zaupanja v predelovalnih dejavnostih (-0,8 o. t.), v trgovini na drobno in v gradbeništvu (vsak za -0,1 o. t.). Po drugi strani je bil prispevek kazalnikov zaupanja v storitvenih dejavnostih in med potrošniki pozitiven (+0,5 oz. +0,3 o. t.).

Padec zaupanja v predelovalnih dejavnosti (-2 o. t.) je bil presenečenje, saj so se cene energentov v tem mesecu znižale. Poslabšala sta se kazalnika skupna naročila (-4 o. t.) in pričakovana proizvodnja (-1 o. t.). V storitvenih dejavnostih je kazalnik  zrasel (+2 o. t.), k čemer je najbolj prispeval kazalnik povpraševanja (+6 o. t.). V trgovini je na padec kazalnika (-2 o. t.) vplival kazalnik pričakovane prodaje (-15 o. t.), kar je bilo v nasprotju z višjim kazalnikom skupne nabave (+9 o. t.). V gradbeništvu je kazalnik upadel za 1 o. t., predvsem zaradi padca pričakovanega zaposlovanja (-3 o. t.). Še vedno je bil za 27 o. t. višji od dolgoletnega povprečja.

Več v prilogi.

 

Dober začetek turističnega leta

Januarska statistika prenočitev v Sloveniji je bila dobra, saj je bilo število prenočitev medletno višje za 38 % (za 3 % glede na januar 2019). Prenočitev domačih turistov je bilo 7 % več (11 % več kot pred štirimi leti), tujih pa dve tretjini več (vendar 2 % manj kot pred štirimi leti. Domači turisti so sicer v januarju prispevali 38 % vseh prenočitev, tuji pa preostanek (62 %). Vir: Statistični urad RS

 

Decembrska rast plač ponovno nižja zaradi manjšega števila delovnih dni

Rast decembrskih bruto plač (izplačane v januarju) je bila vnovič bolj umirjena (+4,6 %), k čemur je najbolj prispevalo manjše število delovnih dni v decembru 2022 glede na december 2021. Rast neto plač (+6,2 %) pa je ostala višja, zaradi učinka dviga osebne olajšave. Rast povprečne bruto plače v sektorju država (+4,4 %) je nekoliko zaostajala za rastjo plač v zasebnem sektorju (4,7 %), pri neto plačah pa je bila razlika nižja (6 % v sektorju država in 6,2 % v zasebnem sektorju).

Povprečna rast neto plače pri pravnih osebah je v 2022 znašala 3,8 % (5-odstotno realno znižanje, ker je bila inflacija v tem obdobju 8,8-odstotna), od tega v sektorju država -3,2 % in v zasebnem sektorju +6,9 %. Na znižanje plač v sektorju država je imel vpliv odsotnost visokih izplačanih dodatkov v 2021, ki so bili povezani z pandemijo covid-19. Vir: Statistični urad RS

 

Semafor napovedi

 

V prilogi podrobneje analiziramo še spodaj navedene teme:

  • Manjše število delovnih dni bo nižalo gospodarsko rast tudi v 2023
  • Industrija materialov ključna pri umiritvi gospodarske rasti v zadnjem četrtletju 2022
  • Januarska rast cen v ZDA spet višja
  • Zaradi dviga cen energentov in surovin vnovična rast cen industrijskih proizvodov
  • Naklonjenost zaposlovanju nekoliko nižja, a ostaja nadpovprečna
  • Pristaniški promet v decembru visok, v letališkem nižji
  • Stavbna gradnja v 2022 z izrazito rastjo
  • Decembrska rast zaposlovanja presenetila
  • Cene hrane in goriv ključne tudi pri storitveni inflaciji
  • Storitve ob koncu leta z umirjeno rastjo, predvsem zaradi transporta
  • Dogodki v tekočem tednu: februarska inflacija

    Ključne aktualne teme za poslovne uporabnike

Inflacija, cene in dosegljivost surovin, zajezitveni ukrepi in državni odloki, fiskalna politika po 2023, pomanjkanje zaposlenih, cene nepremičnin, obrestne mere (kratkoročne in dolgoročne), zelena transformacija in NOO, cene električne energije, nafte in zemeljskega plina, shema pomoči za energetsko-intenzivna podjetja, spremembe Zakona o dohodnini, geopolitične napetosti v vzhodni Evropi, gospodarske sankcije, embargo na uvoz energentov iz Rusije,redukcije zemeljskega plina, zaposlovanje tujcev, pandemija COVID-19, hibridna vojna in negotovost, recesija.
Legenda: po pomenu rastoče (max. 3), po pomenu padajoče (max 3)

Več si preberite v prilogi

 

Še niste prejemnik gradiv Analitike GZS?  📰

Želim se naročiti

 



Fotogalerija