Zapri

 



Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, 3. teden 2023

23.1.2023_Izpod peresa

3. teden 2023

 

Naklonjenost potrošnikov do nepremičnin se ohranja

 

Glavobol po decembrskih nakupih?

Kazalnik zaupanja potrošnikov v Sloveniji se je januarja po treh mesecih krepitve (+9 o. t.) znižal za 4 o. t. glede na december, kar je bilo manj od naših pričakovanj (dvig za 2 o. t.). K padcu so predvsem prispevali 4 kazalniki: trenutno finančno stanje v gospodinjstvu (-6 o. t.), pričakovano finančno stanje v gospodinjstvu (-3 o. t.), pričakovanja o gospodarskih razmerah v državah (-3 o. t.), in pričakovanja o večjih nakupih (-3 o. t.). Nenavadno je, da se je primernost trenutka za večje nakupe izboljšala za 6 o. t., kar lahko pomeni, da nam potrošniki želijo sporočiti, da bodo zaradi še vedno povišane rasti cen v prihodnje pohiteli z nakupi, ki bi jih sicer ustvarili v prihodnosti. Vendar čas nakupa teh dobrin (večji nakupi) ni odvisen le od želje potrošnikov, temveč tudi od razpoložljivosti blaga, ki ga najbolje odražajo zamude pri dobavah že naročenih vozil. Paradoksalno bo torej dinamika potrošnje pri večjih nakupih odvisna tudi od hitrosti zmanjševanja zamud pri dobavah vozil in drugih kompleksnih dobrin. Naklonjenost izboljšavam v stanovanju se je v zadnjih dveh četrtletjih okrepila (+5 o. t.) in je bila primerljivo visoko kot v letu 2019. Vir: Statistični urad RS

 

Med večjimi gradbenimi trgi v EU v zelenem v Italiji in na Poljskem

V novembru se je realna vrednost gradbenih del v EU-27 znižala za 0,4 % glede na oktober, glede na leto prej (november 2021) pa je bila višja za 1,8 % (pri stavbah za 1,6 % in pri gradbeno inženirskih objektih za 2,8 %). Medletna rast se je upočasnjevala od junija naprej, in je v obdobju šestih mesecev med junijem in novembrom znašala 1,7 %. Za 20 držav, za katere so podatki na voljo, je bila v navedenem obdobju rast najvišja v Sloveniji (+36 %), Romuniji (+19 %), Italiji (+8 %), na Danskem (+4,4 %), Poljskem (+4,4 %) in Hrvaškem (+3,9 %). Z večjim padcem se je soočila le Španija (-8 %). Padec se je novembra poglobil na Slovaškem (-5,8 %), kar je vplivalo na 1,9-odstoten polletni padec. Na drugi strani je bila novembrska medletna rast visoka v Belgiji (+13 %). Na največjem gradbenem trgu, Nemčiji, je bila novembrska realna vrednost medletno nižja za 1,2 %, podobno kot v obdobju šestih mesecih (-1 %). Vir: Eurostat

 

Kitajski model postaja počasnejši in bolj vezan na domačega potrošnika

Kitajski BDP je v 4. četrtletju medletno zrasel za 2,9 %, kar je bila sicer nižja rast kot v 3. (+3,9 %), vendar nad oceno trga (+1,8 %). Presenetljiv umik zajezitvenih ukrepov je dvignil pričakovanja po hitrejši gospodarski rasti v 2023. V celotnem letu 2022 je kitajski BDP zrasel za 3 %, kar je bilo pod planiranim (+5,5 %) in izvzemši leto 2020 (2,2-odstotna rast), najnižjo rast po letu 1976. Vseeno je upočasnjevane rasti tako velikega gospodarstva pričakovano, saj je rast zasebne potrošnje počasnejša od investicij, ki so zdaj manj pomembne pri prihodnji gospodarski rasti. Vir: Reuters

 

Semafor napovedi

 

V prilogi podrobneje analiziramo še spodaj navedene teme:

  • Naklonjenost obnovam stanovanj se ohranja
  • Padec cen naftnih derivatov v decembru okrepil delež tistih, ki verjamejo v nižjo rast cen - ti še ne prevladujejo
  • Konec leta zaznamovala napoved rasti gradnje stanovanjskih stavb
  • Decembrska podražitev doma proizvedenih energentov
  • Novembra pričakovano brez pretresov na trgu dela
  • Desetina zaposlenih novembra še delala delno do doma, delno na lokaciji
  • V 3. četrtletju rast prepeljanega blaga po železnici, padec po cesti

  • Zamude pri dobavah novih avtomobil je reševal uvoz rabljenih

  • Visoka mobilnost prebivalstva v državi in regiji

  • Dogodki v tekočem tednu: gospodarska klima

    Ključne aktualne teme za poslovne uporabnike

Inflacija, cene in dosegljivost surovin, zajezitveni ukrepi in državni odloki, fiskalna politika po 2023, pomanjkanje zaposlenih, cene nepremičnin, obrestne mere (kratkoročne in dolgoročne), zelena transformacija in NOO, cene električne energije, nafte in zemeljskega plina, shema pomoči za energetsko-intenzivna podjetja, spremembe Zakona o dohodnini, geopolitične napetosti v vzhodni Evropi, nova koalicijska pogodba, gospodarske sankcije, embargo na uvoz energentov iz Rusije, redukcije zemeljskega plina, zaposlovanje tujcev, pandemija COVID-19, hibridna vojna in negotovost, recesija.
Legenda: po pomenu rastoče (max. 3), po pomenu padajoče (max 3)

Več si preberite v prilogi

 

Še niste prejemnik gradiv Analitike GZS?  📰

Želim se naročiti


Oglejte si tudi rubriko v angleškem jeziku.

 Weekly Economic Highlights

 

 


 

Fotogalerija