Od 12. 11. do 18. 11. 2022

Trdni podatki pretežno kljubujejo anketnemu pesimizmu

Zmanjšanje slovenskega BDP v tretjem četrtletju anomalija

V tretjem četrtletju se je realna rast slovenskega BDP medletno znižala na 3,4 % (9,7 % v prvem in 8,3 % v drugem). Nižja rast na medletnem nivoju je bila pričakovana, vendar je padec glede na predhodno četrtletje (podatek, prilagojen za sezono in koledar) presenetljiv (-1,4 %), tako glede na našo napoved (+0,2 %) kot na podatke o spremembi na nivoju EU-27 (+0,2 %). Po dosegljivih podatkih na Eurostatu je bil padec v Sloveniji med 14-imi državami, za katere so podatki na voljo, največji, medtem ko je srednja sprememba (mediana) znašala +0,25 %. Na prvi pogled je bil podatek presenetljiv tudi zaradi dejstva, da so bili številni poslovni indikatorji poslovanja v tretjem četrtletju glede na drugo četrtletje višji (industrijska proizvodnja, gradbena dela, prihodki v storitvah, prodaja na drobno ipd.). Potrošnja gospodinjstev je v tem obdobju porasla za 1,2 %, potrošnja države je ostala nespremenjena, investicije v osnovna sredstva pa so porasle za 2,6 % (od tega je bila rast še posebej visoka pri drugih zgradbah in objektih: +3,0 %). Rast izvoza blaga in storitev se je okrepila s 2,6 % v predhodnem četrtletju na 3,6 %, uvoza pa s 1,4 na 1,8 %. Ključna in edina komponenta BDP, ki je prispevala k padcu BDP na izdatkovni ravni, so bile zaloge, ki so se zmanjšale s 874 na 116 mio EUR. Zaloge so volatilna postavka in nihanja na nivoju med 50 in 400 mio EUR so bila prisotna tudi v predhodnih štirih četrtletjih. Te zaloge so bile tokrat povezane s padcem dodane vrednosti v trgovini (-11 %), kar je lahko posledica le znižanja zalog v tej dejavnosti, najverjetneje v dejavnosti prodaje naftnih derivatov, motornih vozil ali pa distribuciji. Po proizvodni metodi BDP se je (realna) dodana vrednost v predelovalnih dejavnostih povečala za 1 % (+1,2 % v predhodnem), v gradbeništvu za 3,3 %, v IKT dejavnostih za 2,3 % in v drugih storitvenih dejavnostih za 1 %. S padcem so se soočili le v strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih (-0,7 %). Vir: Statistični urad RS

Septembrski podatki o delovno aktivnih nad pričakovanji

Septembra je število delovno aktivnih (zaposleni in samozaposleni) poraslo za 3,6 tisoč, k čemer je najbolj prispevala dejavnost izobraževanja (+1,6 tisoč), predelovalnih dejavnostih (+0,6 tisoč), gradbeništva (+0,4 tisoč), prometa in skladiščenja (+0,3 tisoč) in trgovine (+0,3 tisoč). Upadlo je le v energetiki, in sicer za 0,1 tisoč. Rast delovno aktivnih v tem mesecu je sicer pričakovano, vendar smo pričakovali, da bo rast nižja (+1,2 tisoč), predvsem zaradi učinka padca delovno aktivnih v industriji materialov. V teh je nastalo skupaj dobrih 200 delovnih mest, od tega predvsem v proizvodnji kovinskih izdelkov. Lansko leto je v septembru nastalo 4,4 tisoč delovnih mest, kar pomeni, da je bila tudi letošnja rast relativno visoka. Vir: Statistični urad RS

Primanjkljaj EU-27 s svetom zaradi višje rasti uvoza

V mesecu septembru je EU-27 s tretjimi državami beležila 46 mrd EUR primanjkljaja pri trgovanju z blagom (lansko leto izravnana bilanca), kar je bilo predvsem posledica večje rasti uvoza nad izvozom, kar je bilo pretežno posledica višje rasti cen energentov (fosilnih goriv). Izvoz na trge izven EU je znašal 232 mrd EUR (v septembru 2022 187 mrd EUR), kar je bilo medletno za 24 % več. Uvoz blaga je bil na drugi strani višji za 48 % (povečanje s 187 na 278 mrd EUR). Vrednost blagovne menjave med državami EU je znašala 383 mrd EUR, kar je bilo za 26 % več kot v enakem mesecu lani. Vir: Eurostat

Semafor napovedi

V prilogi podrobneje analiziramo še spodaj navedene teme:

• Nižja poraba električne energije pretežno v predelovalnih dejavnostih in gospodinjstvih

• Septembrska plačilna bilanca z večjim presežkom od pričakovanj

• Gradbena dela kljub znižanju gradbenega PMI na nivoju EU-27 brez padcev

• Septembrska sprememba gradbenih del pod pričakovanji

• Primanjkljaj pri primarnem blagu za 320 mrd EUR večji v enem letu

• Rastoč primanjkljaj EU-27 s skoraj vsemi trgovinskimi partnericami

• Septembrska rast industrijske proizvodnje v EU-27 presenetila

• Podatki o gradbenih dovoljenjih ostajajo dobri

• Umiritev rasti cen storitev

• Trendi v transportu visoki tudi v septembru, izjema prehodi tovornih vozil

• Približno desetina zaposlenih delala najmanj en dan v tednu od doma tudi v septembru

• Dogodki v tekočem tednu: septembrske plače (izplačane v oktobru) in gospodarska klima

    Ključne aktualne teme za poslovne uporabnike

Inflacija, cene in dosegljivost surovin, zajezitveni ukrepi in državni odloki, fiskalna politika po 2023, pomanjkanje zaposlenih, cene nepremičnin, obrestne mere (kratkoročne in dolgoročne), zelena transformacija in NOO, cene električne energije, nafte in zemeljskega plina, shema pomoči za energetsko-intenzivna podjetja, davčna reforma, geopolitične napetosti v vzhodni Evropi, nova koalicijska pogodba, gospodarske sankcije, embargo na uvoz energentov iz Rusije, redukcije zemeljskega plina, zaposlovanje tujcev, pandemija COVID-19, hibridna vojna in negotovost, recesija.
Legenda: po pomenu rastoče (max. 3), po pomenu padajoče (max 3)

Oglejte si tudi rubriko v angleškem jeziku.

 Tedenski gospodarski poudarki