Vendarle dober zaključek za evropski avtomobilski trg v letu 2019

Decembrska prodaja vozil v EU z rekordno rastjo

Od septembra 2019 naprej se prodaja novih vozil v EU spet povečuje po visokih mesečnih stopnjah (14,5 % v septembru, 8,7 % v oktobru in 4,9 % v novembru) in je decembra znašala celo 21,7 %. Ključen razlog pri rasti je bila nizka osnova v istih mesecih leta 2018, saj je bila s 1. septembrom 2018 vpeljana zaveza, da morajo biti vsi novi avtomobili, registrirani v EU, testirani po novem protokolu za merjenje izpustov WLTP. Pri prehodu na nove testne protokole so v proizvodnji avtomobilov nastala ozka grla, ki jih proizvajalci niso znali pravočasno odpraviti. To se je poznalo tudi pri manjši prodaji. Dodaten faktor so predstavljale pričakovane davčne spremembe na nekaterih največjih evropskih trgih. V Franciji (tretji največji trg) in na Švedskem (deveti največji trg) so s 1. januarjem 2020 uvedli občutne spremembe v sistemu bonusov in malusov pri obdavčitvi avtomobilov glede na izpuste ogljikovega dioksida, na Nizozemskem (osmi največji trg) pa 15-odstotni pribitek k cestni taksi za starejša dizelska vozila. V celotnem letu 2019 je tako prodaja vozil v EU-28 zrasla za 1,2 % na 15,3 milijona. V Sloveniji je bilo v tem obdobju na novo registriranih 73.211 osebnih avtomobilov, kar je bilo 0,5 % več kot leta 2018.

Razkrit predlog novega slovenskega zakona o DMV: luksuz cenejši, dizli dražji

Vse spremembe pri zakonodaji, vezani na osebno mobilnost, so za povprečnega državljana občutljiva točka, saj za mobilnost namenimo 1/6 družinskega proračuna, več kot v katerikoli drugi evropski državi. Veliko težavo pri spremljanju statistike prodanih vozil povzročajo enodnevne registracije (uvoz, ki mu kmalu sledi izvoz) kot tudi registracija vozil v tujini in njihova uporaba pretežno v Sloveniji. Navedeno je posledica visokega davka na luksuzna vozila pri nas. Novi predlog zakona to anomalijo ukinja, hkrati pa spreminja sistem določanja davka (plača se sicer le ob prvi registracija vozila v Sloveniji, torej le enkrat). Ta bo po novem vezan na moč motorja in izpuste CO₂. Na vozila, ki manj onesnažujejo okolje in imajo šibke motorje, bo obračunana nižja višina davka, na vozila z visokimi izpuhi (denimo nad 230 CO₂) pa bo minimalen davek precej višji, pri čemer bo pri dizelskih motorjih višji kot pri bencinskih. Stroka (sekcija za osebna motorna vozila) ocenjuje, da je pri najnovejših dizelskih vozilih (Euro 6d) diskriminacija glede na bencinske motorje povsem neprimerna. Spremembe bodo imele zelo različne učinke na cene vozil. Najbolj prodajano vozilo koncerna Renault, Clio, naj bi se zaradi teh sprememb (če bodo v tej obliki potrjene) v 2021 podražil za 100 EUR, kar je minoren učinek. Trenutni vozni park v Sloveniji je star 9,9 leta, zaradi nekaj let rasti prodaje pa se v zadnjih letih mlajša. Na predlog zakona je v javni obravnavi možno podati pripombe do 14. februarja 2020.

   

Semafor napovedi

Kazalnik	Zadnja/predhodna vrednost	Ciljna vrednost	Stopnja negotovosti ocene (1=nizka, 5=zelo visoka)
Nemški proizvodni PMI (Markit)	43,7	44,0	2
Obrestna mera ECB	-0,50 %	-0,50 %	1
Mnenje potrošnikov v Sloveniji, januar 2020, desezonirano[1]	-14 o. t.	-12 o. t.	3

 

Več v prilogi