SO FINANČNI TRGI ZNANILCI NOVE KRIZE ALI LAŽNI PREROK? Začetek leta so zaznamovali padci na finančnih trgih in močno znižanje cen nafte, vendar je v zadnjih dneh prišlo do stabilizacije cen ter ponovnega višanja cen vrednostnih papirjev. Cena nafte Brent se je v drugi polovici januarja dvignila za več kot desetino od najnižje ravni zabeležene v istem mesecu. Razlogi za povečano volatilnost na finančnih trgih v začetku leta velja iskati predvsem v zniževanju gospodarske rasti Kitajske, nizkih cenah surovin, močnejšemu dolarju ter političnih napetostih v nekaterih regijah. Na drugi strani ne smemo pozabiti, da so finančni trgi občutljivi tudi na ceno denarja, ki jo oblikuje politika centralnih bank. Ameriški FED je po visokih padcih cen na borzi in surovinah že umiril retoriko pri novih dvigih obrestnih mer, kar je zaustavilo krepitev dolarja. IMF je znižal napovedi rasti svetovnega gospodarstva za 0,2 o.t. točke na 3,4 %, pri čemer so največji negativni popravek med razvitimi regijami beležile ZDA (za -0,2 o.t. točke na 2,6 %), obete za evropsko gospodarstvo so malenkost popravili navzgor, na 1,7 %. Precej pa so znižali napovedi za Brazilijo in Latinsko Ameriko. Cene naftnih derivatov naj bi se po napovedih IMF-a znižale za več kot 17,6 %, v 2017 pa naj bi se že zvišale za 14,9 %. Več v celotni publikaciji.
Več o Tekočih ekonomskih gibanjih
SO FINANČNI TRGI ZNANILCI NOVE KRIZE ALI LAŽNI PREROK? Začetek leta so zaznamovali padci na finančnih trgih in močno znižanje cen nafte, vendar je v zadnjih dneh prišlo do stabilizacije cen ter ponovnega višanja cen vrednostnih papirjev. Cena nafte Brent se je v drugi polovici januarja dvignila za več kot desetino od najnižje ravni zabeležene v istem mesecu. Ta bi kljub presežni ponudbi v naslednjih mesecih za kratek čas lahko dosegla 35- 40 USD za sodček. Razlogi za povečano volatilnost na finančnih trgih v začetku leta velja iskati predvsem v zniževanju gospodarske rasti Kitajske, nizkih cenah surovin, močnejšemu dolarju ter političnih napetostih v nekaterih regijah. Na drugi strani ne smemo pozabiti, da so finančni trgi občutljivi tudi na ceno denarja, ki jo oblikuje politika centralnih bank. Ameriški FED je po visokih padcih cen na borzi in surovinah že umiril retoriko pri novih dvigih obrestnih mer, kar je zaustavilo krepitev dolarja. IMF je znižal napovedi rasti svetovnega gospodarstva za 0,2 o.t. točke na 3,4 %, pri čemer so največji negativni popravek med razvitimi regijami beležile ZDA (za -0,2 o.t. točke na 2,6 %), obete za evropsko gospodarstvo so malenkost popravili navzgor, na 1,7 %. Precej pa so znižali napovedi za Brazilijo in Latinsko Ameriko. Cene naftnih derivatov naj bi se po napovedih IMF-a znižale za več kot 17,6 %, v 2017 pa naj bi se že zvišale za 14,9 %. Več v celotni publikaciji.