Ali je s Kitajsko d.d. konec? Ali njen razvoj temelji na iluziji oziroma prirejanju statističnih podatkov? Miti in realnost v 5 točkah.
Mit 1: Kitajski borzni kolaps naznanja krčenje gospodarstva.
Zaradi majhne borzne penetracije na Kitajskem in nizkega deleža družb, razpoložljivih za prodajo, je vpliv sprememb cen delnic na Shanghajski borzi na realno gospodarstvo omejen. Z drugimi besedami: država ostaja pretežni lastnik velikega števila največjih kitajskih družb. Zaradi padcev vrednosti delnic na borzi država ne bo znižala svojega trošenja, saj so prihodki za državo predvsem dividende, ki pa so tako ali tako nizke, ker kitajska podjetja večino denarnega toka iz poslovanja namenjajo investicijam. Majhen delež za prodajo razpoložljivih delnic pomeni, da so domače fizične osebe ter vzajemni in pokojninski skladi le majhen lastnik kitajskih družb. Ugotavljamo, da je finančna industrija na Kitajskem šele v začetni fazi razvoja in ne predstavlja takšnega sistemskega tveganja kot na zahodu. Tuji analitiki sicer že dlje časa opozarjajo na posojilno dejavnost velikih državnih bank ter veliko prikritega dolga na lokalni ravni zaradi investicij v lokalne projekte, vendar ima centralna država pri reševanju teh težav veliko manevrskega prostora. Javni dolg znaša okoli 55 % BDP, kar je skoraj pol manj kot v evroobmočju. Zadnji podatki realnega gospodarstva niso slabi in so v skladu s pričakovanji analitikov. V drugem četrtletju 2015 se je BDP medletno povečal za 7 %, junijska industrijska proizvodnja je bila višja za 6,8 %, prodaja na drobno se je povečala ta več kot desetino.
Mit 2: Padec cen kitajskih delnic naznanja odliv kapitala v tujino.
V delnice, ki kotirajo na borzi v Shanghaju, lahko vlagajo pretežno domači investitorji. Delež tujih investitorjev na borzi je nizek, ker je njihov nastop na trgu povezan z visokimi zahtevami domačega regulatorja in stroški. Kitajska spodbuja predvsem vlaganja v realno gospodarstvo. V prvih petih mesecih leta 2015 so znašali neto kapitalski prilivi 20 milijard USD, kar pomeni pomemben preobrat glede na padanje v predhodnih devetih mesecih. Primerjave z odlivom kapitala iz Rusije in posledično padcem rublja pri kitajskemu juanu (renminbi) niso na mestu.
Mit 3: Dobički družb na Kitajskem bodo v prihodnosti nižji.
Padec cen delnic na zahodnih borzah najpogosteje povezujemo s padajočimi pričakovanji o rasti dobičkov. Cene delnic naj bi v vsakem trenutku odražale bodoča pričakovanja o dobičkih podjetij. Padec na kitajskem borznem trgu je tako lahko v osnovi posledica pričakovanj o nižjih dobičkih kitajskih družb v prihodnosti ali zgolj njihove nižje pričakovane rasti. Klub padcem vrednosti delnic se je potrebno zavedati, da se je vrednosti indeksa Shanghai Composite v enem letu povečala za 77 %, od začetka leta je indeks višji za 19 % (podatki na dan 29.7.2015). Padec vrednosti delnic tako ne pomeni nujno nižjih dobičkov, pač pa zgolj odseva bolj realno stanje. Borzni trgi namreč imajo naravo, da lahko v določenih obdobjih prehitevajo ali zaostajajo za realnim gospodarstvom. Trenutno razmerje med ceno delnic, ki jo plačujejo kitajski vlagatelji na Shanghajski borzi, in dobičkom (P/E) znaša 23, kar je še enkrat več kot v Hong Kongu, kjer so uvrščene podobne delnice kitajskih podjetij, le da imajo dostop do teh delnic tudi tujci. V Hong Kongu znaša razmerje P/E zgolj 12. Tu je potrebno še dodati, da je kar nekaj študij pokazalo, da ne na kratek ne na dolgi rok ni povezave med gospodarsko rastjo ter rastjo vrednosti delnic. Gospodarska rast gre sicer res z roko v roki z višjimi dobički, vendar so pri podjetjih pomembni denarni tokovi, ki ostanejo lastniku kapitala po investicijah. Ti so bili na Kitajskem nizki, ker so podjetja zelo veliko vlagala v nepremičnine ter pogosto ne po načelih dobrega gospodarja. V preteklosti so se po borznih donosih nadpovprečno izkazale skandinavske države in Švica, ki v osnovi veljajo za države z nizko gospodarsko rastjo.
Mit 4: Padci na kitajski borzi bodo vplivali na manjše domače trošenje.
Le majhen delež Kitajcev varčuje za pokojnino ali špekulativno investira na domači ali tuji borzi. Precej bolj so priljubljeni depoziti, nepremičnine, zlato ter specializirani bančni produkti, ki nudijo nekoliko višji donos od depozitov. Depoziti predstavljajo okoli polovico posameznikovega finančnega premoženja. Povprečno gospodinjstvo ima vloženo v delnice le okoli šestino finančnega premoženja. Ta delež je bil najvišji v 2007, ko je znašal 27 %, najnižji je bil v 2005, ko je upadel na 5,7 %. Padec cen delnic na Shangajski borzi tako ne bo imel večjega vpliva na domače trošenje prebivalstva, ki se še vedno krepi po dvoštevilčni rasti.
Mit 5: Intervencije državnih institucij nakazujejo, da se nekaj skriva v ozadju, kar morda javnost ne ve.
Gre bolj kot ne za politični ugled, ki ga Kitajska uživa kot ustanoviteljica nove razvojne azijske banke. Kitajska želi povečati delež svetovnih transakcij, ki se izvedejo v juanu, pri čemer se aktivneje povezuje z drugimi državami v razvoju. Politični vrh ocenjuje, da bi močan padec na domači borzi zlomil kredibilnost Kitajske kot države, ki se ji še vedno napoveduje večji vpliv v svetovnem finančnem svetu. Pri tem tvega, da z intervencijami na denarnem trgu in na borzi ne spoštuje zavez k večji liberalizaciji finančnih tokov. To je sicer eden od pogojev, ki ga IMF zahteva pri državah članicah, ki želijo koristiti SDR (posebne pravice črpanja). Kitajski odziv na relativno velike borzne padce (glede na dosežene vrhove) ni bil skladen z načeli prostega trga in je bil rahlo nenavaden. Vseh 21 domačih borzno posredniških družb naj bi se pod pritiski kitajskega regulatorja zavezalo, da bodo investirali v delnice, ki sestavljajo indeks Shanghai Composite, 120 milijard juanov. Kitajska vlada je ukinila priprave na inicialne ponudbe delnic (da bi več denarja ostalo za nakup obstoječih), znižala provizijo za trgovanje in znižala kriterije za nakup delnic z zastavo, vse z namenom podpore cenam delnic. To po naši oceni ni primeren nabor ukrepov, saj padec cen delnic vidimo predvsem kot nujno izpihovanje lokalnega finančnega delniškega balona.